Množično prižiganje sveč v spomin pokojnikom: Premislite, preden prižgete

Množično prižiganje sveč v spomin pokojnikom: Premislite, preden prižgete (foto: SHUTTERSTOCK) SHUTTERSTOCK
31. 10. 2018

Le v nekaj državah na svetu je razširjeno množično prižiganje sveč v spomin pokojnikom. V Evropi so to Slovenija, Hrvaška, Poljska, Avstrija in Portugalska.

Navada prižiganja nagrobnih sveč sega daleč v preteklost. Sveča oz. njen plamen ponazarja luč, upanje in novo rojstvo, razsvetljuje temo smrti in po smrti vodi pokojne. Prekomerno prižiganje sveč pa se pojavlja le v nekaterih državah. Slovenci smo čisto pri vrhu po porabi sveč na prebivalca. Letno jih pokupimo in prižgemo kar 24 milijonov. To pomeni, da vsak Slovenec v povprečju prižge na leto 12 sveč, približno polovico teh ob dnevu spomina na mrtve. Ob tem nastane okoli 4.500 ton odpadkov, kar je približno tri odstotni delež vseh komunalnih odpadkov.

Recikliranje ni preprosto

Odpadne nagrobne sveče sicer ne spadajo med nevarne odpadke, vendar njihovo odstranjevanje lahko povzroča škodljive vplive na okolje. Zato ne sodijo v mešane odpadke, ki končajo na odlagališčih, temveč izključno v zabojnike, namenjene za zbiranje odpadnih nagrobnih sveč, ki morajo biti na vsakem pokopališču.

S sodobno in do okolja prijazno tehnologijo lahko recikliramo približno 75 odstotkov sestavnih materialov sveč. Žal pri nas v posebnih zabojnikih na pokopališčih zberemo le približno 38 odstotkov odpadnih sveč. Druge končajo v mešanih smeteh in se ne reciklirajo. Razkrajanje plastike iz polivinil klorida (PVC) sprošča v okolje z izcednimi vodami tudi klor. Klor pa nastaja tudi pri sežigu PVC, zato jih lahko sežigajo samo v posebnih sežigalnicah z ustreznimi filtri. Težav z reciklažo pa še ni konec.

Na pokopališčih sicer obstajajo posebni zabojniki za odslužene sveče z jasno oznako Samo za odpadne nagrobne sveče, vendar vanje ljudje vse prepogosto mečejo tudi druge odpadke, ki nastanejo na pokopališčih (npr. odvečna zemlja, zeleni odrez, suho cvetje, plastične vrečke …) in tako še otežijo recikliranje.

Kako poteka reciklaža

33 odstotkov teže zbranih nagrobnih sveč sestavlja plastika oz. različni plastični materiali. Prevladujejo sveče iz PVC-plastike (96 odstotkov), sledita PP- in PET-plastika. Različni plastični materiali se zaradi različnih kemijskih lastnosti različno reciklirajo, zato jih v fazi sortiranja dosledno ločijo. Ločijo pa tudi kovinski del in ostanke voska oz. parafina.

Vosek oz. parafin pomeni približno 50 odstotkov skupne teže zbranih sveč, 1 odstotek skupne teže so kovine, 1 odstotek pa baterije elektronskih nagrobnih sveč. Približno 16 odstotkov celotne mase prevzetih sveč so nečistoče in drugi materiali, ki jih ni mogoče reciklirati.

Recikliranje tudi ni dovolj. V vsaki sveči so ujete energija, voda, emisije pri transportu in delo. Zato bi morali strmeti predvsem k preprečevanju nastajanja odpadkov.

Kaj lahko storimo?

Vprašajmo se, zakaj sploh prižigamo toliko sveč. Ker so poceni? Ker s tem sporočamo okolici, kako radi smo imeli pokojnika? Da imamo več sveč kot pri sosedovih?

Zavestno se je treba odločiti in kupiti oz. prižgati kakšno svečo manj, te pa naj bodo ekološke. Že sveče iz PP-plastike so boljša izbira kot PVC- sveče. Do okolja najbolj prijazne pa so nesporno nezaščitene sveče iz čebeljega voska. So popolnoma biorazgradljive, iz naravnih materialov, brez dodanih dišav in barv. Če prihajajo iz okolice, imajo pa še manjše emisije pri transportu. Žal pa niso najbolj praktične.

Izbira ekoloških sveč je iz leta v leto večja, vse bolj so tudi cenovno ugodne in čedalje bolj privlačne zunanjosti. Kakšna točno mora biti ekološka sveča, ni določeno. Načeloma je vsaka sveča, ki traja dlje časa kot »navadna » sveča in manj obremenjuje okolje, boljša izbira. Tudi v Sloveniji imamo kar nekaj podjetij, ki se izdelujejo take vrste sveč. Izbirate lahko med steklenimi ali plastičnimi z baterijskimi ali pa voščenimi vložki, ki pogorijo do konca.

Vendar so sveče z baterijo tudi okoljsko sporne, saj redno proizvajajo nevarne odpadke, baterije (in vezje). Boljša izbira so sveče na sončno energijo. Njihova življenjska doba je precej daljša, vsaj tri leta, cena pa je le okoli 10 evrov. Narejene so iz nerjavečih materialov, odporne tako proti mrazu kot vročini, za svoje delovanje pa potrebujejo le malce sonca (www.vestina.si). Na strani www.svecamanj.si, pa lahko prižgete virtualno svečo s posvetilom pokojniku.

Bodimo zmerni. Količina sveč na grobu naj ne bo merilo spomina na pokojnika. Raje mu namenimo iskrene misli. Naj nam ne bo vseeno, da za nami ostane toliko odpadkov. Lepo je, da se spominjamo umrlih, a naša naloga je, da zapustimo čisto okolje brez nepotrebne plastike tistim, ki se še niso rodili.

Besedilo: Vera Simončič // Fotografije: Shutterstock

Nova Jana že v prodaji

Jana

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri