Trendi, v katerem položaju zaužijemo svoj obrok, se spreminjajo. Je stoječe prehranjevanje oz. prehranjevanje med hojo dobro ali slabo?
Vpliv na prebavo
Položaj, v katerem zaužijemo hrano, in predvsem, kaj takoj po zaužitju hrane počnemo, vpliva na našo prebavo. Prebava je najpočasnejša, če po obroku ležimo, in najhitrejša, če se po njem gibljemo.
Vendar hitrejša prebava ni nujno tudi najbolj optimalna. Naše telo ima več mehanizmov za uravnavanje lakote. Eden izmed njih je količina hrane v želodcu. Dlje je naš želodec poln, dlje časa traja občutek sitosti. Če hrana hitro zapusti želodec, hitreje postanemo znova lačni. Če se po ali med obrokom gibljemo, hrana zapusti želodec v 30 % krajšem času, kot če po obroku mirujemo, zato smo hitreje znova lačni in lahko pojemo preveč. Hitra prebava pa je lahko tudi nepopolna. Tako se hranila v tankem črevesju nimajo časa absorbirati, nepopolno prebavljeni ogljikovi hidrati pa v črevesju fermentirajo, kar povzroča pline in napihnjenost.
Pravi obrok
Če obrok pojemo sede, večinoma jemo počasneje, kar zavira naš apetit in povečuje občutek sitosti, hitreje smo siti in pojemo manj. Osredotočenost na hrano vpliva tudi na naše možgane, ki dobijo signal, da smo pojedli 'pravi obrok', kar zmanjša možnost prenajedanja in poveča sam občutek ugodja pri jedi.
Refluks in zgaga
Prehranjevanje stoje ima lahko pri osebah, ki trpijo za refluksom in zgago, pozitivne učinke. Poln želodec, prepogibanje in sklanjanje povečajo pritisk na želodec in verjetnost, da se bo njegova vsebina vrnila navzgor v požiralnik, se poveča. Če stojimo ali zravnano sedimo, se temu izognemo. Ker se med gibanjem želodec hitreje izprazni, lahko s takim prehranjevanjem dejansko zmanjšamo njegov pojav.
Besedilo: Vera Simončič // Fotografije: Shutterstock, arhiv proizvajalcev
