Predporočne pogodbe: Po ločitvi zvoniti je prepozno

Ko pride na vrsto ločitev, prevzame eksluzivo prvih strani tabloidov delitev premoženja. Tako je v tujini. Pri nas o predporočnih pogodbah redko oziroma nikoli ne slišimo. Uzakonjene so, ampak določbe zakona še niso v uporabi.

Predporočna pogodba je v marsikateri družbi še vedno tabu, saj gre pravzaprav za pripravo na morebitno ločitev, kar je sicer precej neromantično, kot bi govorili o požarnem ali življenjskem zavarovanju, a nekateri se pred katastrofo radi obvarujejo.

Glede na statistiko ločitev bi lahko rekli, da so tovrstna vprašanja del zrelega pogleda na zakonsko življenje, ki poleg romantike, ljubezni in srečnega družinskega življenja v marsikaterem partnerstvu predvideva tudi razhod in bolečo delitev premoženja. Pri nas Zakon o zakonskih zvezi in družinskih razmerjih takšnih pogodb še ne dopušča, vendar je bil letos sprejet družinski zakonik, ki se bo začel uporabljati 15. 4. 2019 in v okviru katerega bo možno sklepanje tako imenovanih predporočnih pogodb, ki jih zakon pri nas imenuje pogodbe o ureditvi premoženjskopravnih razmerij. Smo namreč ena zadnjih evropskih držav, ki je to področje začela ustrezno urejati. Ker gre za precej kompleksno temo, smo se za pojasnila obrnili na odvetnico Leno Oreškovič iz Odvetniške družbe Čeferin.

Moje, tvoje, najino

Vprašanje delitve premoženja se navadno pojavi ob razpadu zveze. Da bi se po zakonu, ki se zdaj uporablja ob razvezi, čim bolj izognili težavam, odvetnica svetuje, da že na začetku zveze določita premoženje. »Govorimo o premoženju, ki sta ga oba posebej prinesla v zakon, v kar ni vključen del, ki ga bosta v nadaljevanju življenja z delom skupaj zaslužila. Po zakonu, ki je zdaj v uporabi, je sicer možno kadarkoli v zakonski zvezi ali zunajzakonski skupnosti skleniti sporazum glede premoženjskih zadev, v katerem zakonca ali zunajzakonska partnerja določita obseg skupnega premoženja in deležih na njem. Kot rečeno, za zdaj se pri nas še ni mogoče dogovoriti o drugačnem načinu nastajanja skupnega premoženja, kot določa zakon,« pojasnjuje odvetnica.

Težko verjamemo, da pri nas uspešni poslovneži pred poroko s svojimi izbrankami, in obratno, ne bi želeli skleniti predporočnega dogovora. »Trenutno takšnega dogovora ni mogoče skleniti v obliki notarskega zapisa, saj vam ga notar zaradi ničnosti ne bo sestavil. Ljudje verjetno sicer sklepajo ustne ali pisne dogovore, vendar niso pravno zavezujoči, torej so takšni dogovori na sodišču nični, kar pomeni, da v primeru sodnega postopka tega dogovora na sodišču ne morete uveljavljati. Seveda pa ni izključeno, da se ljudje takšnih pravno neveljavnih dogovorov ne držijo in da ob deljenju skupnega premoženja ne privolijo v manjši delež, kot bi jim pripadal, če bi se o tem odločalo sodišče.« V praksi se žal vse prepogosto izkaže, da ena ali pa kar obe strani ob ločitvi pozabita na vse dogovore, in začne se bitka za premoženje.

Ob tem se vprašamo, ali lahko govorimo o pravični delitvi premoženja med partnerjema na polovico, saj gre za zakonsko domnevo, da sta oba zakonca k ustvarjanju skupnega premoženja prispevala enakovredno vsak do polovice. »Stvaritev skupnega premoženja namreč ne pomeni le, da z določeno višino zaslužka eden od zakoncev kupi avto ali jahto, temveč se upošteva tudi prispevek v obliki gospodinjskih opravil, skrbi za skupno premoženje, skrbi za otroke in podobno. V praksi je marsikdaj tako, da je nekdo malo dlje v službi, kar načeloma pomeni večji zaslužek, drug partner pa več časa posveti skrbi za otroke in dom, zato je upoštevanje takšne delitve pravičnejša. Ne gre za matematični seštevek količine doprinosa, ampak šteje tudi nedenarni prispevek za dom, za skupnost, za družino. Drugače pa se lahko zakonec, ki meni, da je prispeval več kot polovico, s čimer drugi ne soglaša, s svojim zahtevkom obrne na sodišče in dokaže, zakaj je njegov prispevek večji.«

Kdaj se začne 'skupno premoženje'

Pri poročenih parih ni dvoma. Skupno življenje in skupno premoženje se začneta z dnem sklenitve zakonske zveze. Da bi enako veljalo tudi za zunajzakonsko skupnost, morata partnerja živeti skupaj dovolj dolgo in dovolj intenzivno, da bo njuna skupnost enakovredna zakonski zvezi tudi v očeh drugih ljudi. Oreškovičeva poudarja, da pri nas ni določeno, koliko let morata živeti skupaj, odločilna je intenzivnost. Skupnost je namreč pogoj za skupno premoženje. To velja tudi, če gre eden od partnerjev na začasno delo v tujino in medtem osebi živita ločeno. To pomeni, da njuna zveza ni bila prekinjena in da sta še vedno partnerja. Če imate pomisleke glede skupnega premoženja, ki vodi do zakonske delitve premoženja, je bolje, da živita ločeno in se zgolj dobivata ter tako preprečite možnost nastanka skupnega premoženja.

Stereotip vzdrževane nekdanje žene

Pri predporočnih pogodbah gre navadno za stereotipe zakonov, sklenjenih iz materialne koristi, ko si mlajša lepotica najde premožnejšega, starejšega gospoda. Zgodba se konča, ko se je on naveliča, saj je izgubil glavo zaradi mlajše in lepše. Tudi v tem primeru se postavi vprašanje, ali lahko ona zahteva polovico premoženja, saj naj ne bi hodila v službo in posledično ne bi finančno prispevala k skupnemu premoženju. In obratno, zakaj bi ji moral nekdanji mož, ki je garal vse življenje, plačevati za tistih nekaj let zakona tudi po ločitvi. Odvetnica Oreškovičeva sicer pravi, da je primerov, ko eden od zakoncev v skupnost ne bi prispeval prav ničesar, izredno malo: »Teoretično lahko rečemo, da si je tudi moški za partnerico izbral takšno žensko, kar verjetno pomeni, da je njen prispevek njen popolni videz, ki dobro vpliva na njegov ugled v družbi. Vendar pa se v praksi ne srečujemo s primeri, ko bi neka ženska v zakonu skrbela izključno za svoj videz. Večinoma skrbijo tudi za otroke, gospodinjstvo in tako dalje,« nadaljuje odvetnica.

Kako skleniti 'predporočno pogodbo'

Čeprav smo navajeni na izraz 'predporočna pogodba', se ji uradno reče pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij, kar je tudi veliko bolj demokratičen naziv, saj velja tudi za zunajzakonske zveze ter istospolne sklenjene in nesklenjene partnerske zveze. »Pogodbo partnerja skleneta pri notarju, z notarskim zapisom, pri čemer vas mora notar opozoriti tudi na posledice, na zakonit režim, ki se mu s sklenitvijo take pogodbe odpovedujete. Pred obiskom pri notarju se lahko posvetujete z odvetnikom. Notar se mora prepričati, da sta obe stranki razumeli vsebino in pomen pogodbe in se zavedata, čemu se odpovedujeta. Stranke se morajo namreč zavedati premoženjskih posledic, če takega sporazuma ne bi sklenile.

Obe strani se morata strinjati, da v primeru podpisa pogodbe vsak odnese le svoj delež, v nasprotnem primeru pa bo šlo celotno premoženje v skupno maso ter se na podlagi zakona delilo. To je le ena izmed možnosti pogodbe o ureditvi premoženjskopravnih razmerij. Pred sklenitvijo pogodbe morata zakonca v celoti razkriti svoje premoženje, saj se lahko v nasprotnem primeru, ko določeno premoženje zamolčita, pogodba izpodbija. Podpisano pogodbo hrani notar, podatki o sklenjenih pogodbah pa se hranijo v registru pogodb pri notarski zbornici. Javni podatki pogodbe bodo le ime, priimek in drugi osnovni osebni podatki, ne pa tudi vsebina pogodbe. Vanjo imajo vpogled le stranki, tretje osebe, ki lahko izkažejo pravni interes, ali sodišče, in še to zgolj v primeru, če bo odločalo o pravicah in obveznostih, ki so odvisne od vsebine te pogodbe,« pojasnjuje odvetnica Lena Oreškovič. Tovrstne pogodbe so lahko tudi predmet vseh mogočih skrajnosti, kapric in celo absurdov, saj jo oblikujeta partnerja in jo prilagodita svojim željam, dokler ostaneta v okviru tega, kar dopušča zakon.

Izbira je vedno

Če ne drugega, boste imeli z aprilom 2019 možnost, da sklenete pogodbo o ureditvi premoženjskopravnih razmerij, ali po domače, predporočno pogodbo, česar zdaj nimate. Za milenijce bo to morda popolnoma normalen korak ob poroki, trezen in premišljen, in kdo ve, ali jih bo to v resnici oropalo romantike ali ne. Morda pa sploh ne gre za romantiko, ampak za zdravo pamet. Pa ne za tisti del, s katerim podpišemo predporočno pogodbo, ampak tisti, ki nam omogoča, da se lahko tudi ob ločitvi še vedno normalno pogovorimo in dogovorimo o vsem, ne samo premoženju. A če pogledamo Hollywood in njihove predporočne pogodbe, ki ob umazanih ločitvah pricurljajo v javnost, smo še daleč od tega, da bi se držali vsega, kar smo podpisali. Saj bi bil vendar dolgčas!

Besedilo: Katja Golob // Fotografije: Shutterstock, Profimedia

Novo na Metroplay: Kako se dobro ločiti? | N1 podkast s Suzano Lovec