Prazgodovinska dekleta so imela močnejše roke kot sedanje veslačice, večinoma zaradi poljedelskih opravil in ročnega drobljenja žita. To so v najnovejši številki znanstvene revije Science Advances objavili raziskovalci britanske Univerze v Cambridgeu, ki so primerjali roke žensk izpred 7000 leti in vrhunskih veslačic.
V prejšnjih študijah so kosti žensk iz kamene dobe primerjali z moškimi kostmi, ampak ta pristop je očitno podcenjeval delovne obremenitve žensk, saj so se moške kosti "bolj dramatično odzivale na napore kot ženske kosti", so ugotovili znanstveniki.
Povečana raba - ali pa tudi premajhna raba na drugi strani - lahko pomembno vpliva na gostoto kosti, obliko in ukrivljenost, povzema francoska tiskovna agencija AFP.
Kot so ugotovili raziskovalci, so bile kosti rok žensk, ki so živele v obdobju pred 7000 in 7400 leti v Srednji Evropi, za 11 do 16 odstotkov močnejše od kosti rok veslačic elitnega ženskega veslaškega kluba Univerze v Cambridgeu. Te študentke trenirajo v povprečju sedem let po tri ure na dan in preveslajo povprečno 120 kilometrov na teden.
Glede na "običajne" študentke na univerzi so bile kosti njihovih prazgodovinskih vrstnic močnejše za skoraj 30 odstotkov.
"Z interpretacijo kosti žensk v za ženske specifičnem kontekstu lahko domnevamo, kako intenzivna, raznolika in težaška so bila njihova opravila, s čimer odkrivamo skrito zgodovino ženskega dela skozi tisočletja," je povedala vodilna raziskovalka pri projektu Alison Macintosh.
Za razliko od veslačic, ki uporabljajo ponavljajoče se gibe, so prazgodovinske ženske opravljala zelo raznolika opravila, da raziskovalci samo iz njihovih kosti niso mogli ugotavljati kake njihove posebne aktivnosti. "Pred odkritjem pluga je bilo treba polja obdelovati ročno. Poleg tega so morale ženske na roke hraniti domače živali in jim nositi vodo, na roko so tudi mlele žito, obdelovale volno v tkanino ipd.," je še povedala Macintosheva.
Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ
