V Sloveniji imamo vpisanih 50 cerkva in drugih verskih skupnosti. Čeprav z istim ciljem, podati smisel življenja, pa verstva vselej ne povezujejo, ampak včasih tudi ločujejo.
Zlasti ko pridemo do družbeno perečih vprašanj. O teh smo govorili z uradnimi predstavniki Katoliške in Evangeličanske cerkve, Islamske skupnosti v RS, Budistične kongregacije Dharmaling in Jehovovih prič.
Na katero vrednoto smo ljudje najbolj pozabili?
Tadej Strehovec, Slovenska škofovska konferenca: Sodobni človek nosi v sebi hrepenenje po ljubezni in duhovnosti. Zato je danes velik izziv za vsakega človeka, kako naj poglobi družinske vrednote in kako naj uskladi svoje življenje z duhovnostjo. Bližnji prazniki so vedno priložnost, da združimo oboje.
Geza Filo, škof Evangeličanske cerkve v Sloveniji: Današnji svet potrebuje zagovarjanje tistih vrednot, ki vodijo k večji odgovornosti ter razvijanju in gojenju srčne kulture, vere, upanja in ljubezni. Potreben je razmislek o samobitnosti, o pomenu človeka, ki svobodno in odgovorno išče svojo pot.
Ela Porić, Islamska skupnost v RS: Današnji človek pozablja na celo skupino vrednot, vendar če moramo izpostaviti eno, potem naj bo to srčna kultura, saj postajamo socialno in duhovno otopeli.
Ima Shenpen Rinpoče, predstojnik Budistične kongregacije: Prijaznost, poštenost, pripravljenost pomagati. Tako zelo nas prevzemata egoizem in materializem, da pozabljamo na osnovno prijaznost, posle pa sklepamo samo za več denarja, več vpliva. Žagamo vejo, na kateri sedimo.
Stanko Gabor, predstavnik za medije Jehovove priče: Na najbolj osnovno, na nesebično ljubezen, o kateri je Jezus spregovoril v Matejevem evangeliju.
Katera je največja zmota oziroma stereotip, povezan z vašo vero, in kako mu ugovarjate?
Tadej Strehovec, Slovenska škofovska konferenca: Eden od teh je povezan z idejo, da naj bi bila Cerkev bogata in sebična. Dejstva so ravno nasprotna: katoličani smo vodilni po dobrodelnosti in imamo na svetovni ravni največji zasebni sistem, ki vključuje bolnišnice, domove za starejše občane in karitativne ustanove.
Geza Filo, škof Evangeličanske cerkve v Sloveniji: Poudarjanje svobode krščanskega človeka zgolj po Božji milosti in veri. Vse, kar človek počne, vsa ljubezen, ki jo podarja svojim soljudem, prihaja iz globokega notranjega miru z Bogom, in ne po človekovih zaslugah in dobrih delih. Moj odgovor vsem, ki tega ne razumejo, je, da tako stoji zapisano v Svetem pismu.
Ela Porić, Islamska skupnost v RS: Največja zmota o islamu je, da za njim stoji določena zemeljska sila, ki je sposobna obvladati ves svet. Islam je vera, ki se v svoji osnovi trudi pri človeku okrepiti osebni duhovni mir in družbeno pravičnost.
Ima Shenpen Rinpoče, predstojnik Budistične kongregacije: Stereotip je, da se budisti ves čas smehljajo, sedijo v meditaciji in ne delajo nič. Buda sam ni bil tak. Učil je, se srečeval z ljudmi, dajal nasvete itd. Govoril je o aktualnih zadevah in težavah, da bi pomagal drugim. Slediti moramo Budovi poti, narediti vse, kar lahko.
Stanko Gabor, predstavnik za medije Jehovove priče: Nekateri se sprašujejo, zakaj obiskujemo ljudi na njihovih domovih. Želimo jih informirati o tem, kako jim lahko Sveto pismo pomaga pri spoprijemanju z življenjskimi izzivi in jim da upanje. S tem tudi posnemamo Jezusa Kristusa.
Ali menite, da smo ženske že enakopravne moškim?
Tadej Strehovec, Slovenska škofovska konferenca: Papež Frančišek v svojih govorih pogosto izpostavlja vlogo ženske v sodobni družbi. V ta namen želi dati mesto ženskam tudi v naši cerkvi. Danes so katoličanke tiste, ki imajo največji delež skrbi za vzdrževanje naših cerkva, za izvajanje ljudskih pobožnosti in cerkvenega petja itd. Brez žensk si naše vere ni mogoče predstavljati.
Geza Filo, Škof Evangeličanske cerkve v Sloveniji: Menim, da v 21. stoletju ni primerno podvomiti o enakopravnosti žensk in moških. Luteranska cerkev je enakopravnost žensk in moških začela uveljavljati že v 16. stoletju, v času reformacije.
Ela Porić, Islamska skupnost v RS: Kot družba si moramo prizadevati za enakopravno obravnavanje in spremembe prihajajo od individualne ravni navzgor. Pomemben je tudi zakonski okvir, ki omogoča enakopravnost. Eno je verski vidik, drugo pa družbena realnost. Teoretično je v islamu enakopravnost zamišljena dosti bolje od tega, kar lahko vidimo v veliko družbah sodobnih držav z muslimansko večino.
Ima Shenpen Rinpoče, predstojnik Budistične kongregacije: Zavest nima spola. Zato v budizmu diskriminacija med moškimi in ženskami nima nobenega smisla. Seveda obstajajo tradicije in družbeni vplivi, ki lahko tu in tam prinesejo neenakost, tudi v budističnih deželah. Vendar ne v povezavi z budizmom. Mi učimo enakodušnost in sočutje; to že dejansko vključuje enakost spolov.
Stanko Gabor, predstavnik za medije Jehovove priče: Pomembno je razumeti, da je bila ženska v Božjih očeh vedno enakopravna moškemu. To, da imata vsak svojo vlogo in naloge, še ne pomeni, da nista enakopravna. Še posebej pa to ne pomeni, da je ženska manj vredna od moškega.
Kakšno je stališče vaše verske skupnosti do versko mešanih porok in partnerstev oziroma družin nasploh? Kaj pa ločitve, splavi ...
Tadej Strehovec, Slovenska škofovska konferenca: Glede mešanih porok velja, da mora nekatoličan dopustiti, da katoliški sozakonec vzgaja njune otroke v katoliški veri. Za ločitev papež Frančišek pravi, da gre za obliko nesreče, ki naj se je katoličani izogibamo. Prav tako odklanja splav in je prepričan, da imajo vsi otroci pravico do življenja in da se rodijo. Ob tem pa ima država dolžnost, da materam in očetom pomaga pri vzgoji otrok.
Geza Filo, škof Evangeličanske cerkve v Sloveniji: Največja težava je še vedno krst otrok, ki se rodijo v konfesionalno mešanih zakonih. Prav bi bilo, da bi čedalje bolj upoštevali željo zakoncev, da se sami odločijo, v kateri Cerkvi bodo krstili oziroma vzgajali otroke. Vsako življenje je dar, je nekaj svetega. Gotovo splav ni najboljša rešitev, zdi pa se mi, da je v nekaterih oziroma izjemnih primerih to edina rešitev. Tudi govorjenje, da je splav smrtni greh, je strašna obremenitev, ki ima lahko hude posledice. Možnost vnovične poroke je dopuščena.
Ela Porić, Islamska skupnost v RS: Obstoj in širitev družbe je predvsem odvisen od družine. Družina ima v islamu izredno velik pomen. Vrednoto družine, kot skupnost moškega in ženske, smo dolžni varovati kot tudi podarjeno življenje. Po islamskem verovanju ločitev Bogu ni najljubša, čeprav ni greh. Splav je mogoče storiti v primeru življenjske ogroženosti mame.
Ima Shenpen Rinpoče, predstojnik budistične kongregacije: Nimamo težav z versko mešanimi porokami, dokler oba partnerja spoštujeta vero drugega. Druge religije spoštujemo. Če partnerja drug drugega ne moreta pogledati s prijaznostjo, ne vidim razloga, da bi ostajala skupaj. Torej ločitev, opravljena s spoštovanjem, ni problem.
Življenje spoštujemo v vseh njegovih oblikah, zato se ne moremo strinjati s splavom ali ga spodbujati, čeprav lahko včasih razumemo razloge, in ne bi mogli zavrniti nekoga samo zaradi takšne odločitve.
Stanko Gabor, predstavnik za medije Jehovove priče: Med nami je veliko versko mešanih družin. Kadar se spoštuje različnost, so tudi takšne družine lahko srečne. Sveto pismo zakonce spodbuja, naj se kljub izzivom trudijo ostati skupaj. Obstaja pa tudi svetopisemski razlog za razvezo, to je nezvestoba zakonskega partnerja. Za nas je življenje sveto, tudi življenje še nerojenega otroka.
Besedilo: Tjaša Platovšek // Fotografije: Shutterstock, osebni arhiv
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord
