Tako vsaj pravijo znanstveniki. Možgani pozabijo na nepomembne stvari in se namesto tega osredotočijo na tiste stvari, ki nam bodo pomagale sprejeti kar najboljše odločitve.
Pogosto se sami sebi zdimo malce raztreseni in pozabljivi kot nekakšen raztreseni profesor. To ni nič nenavadnega, saj se dogaja vsem. Tudi izraz raztreseni profesor je stereotip, ki izhaja iz antične Grčije. Skovali so ga po prigodi filozofa in matematika Talesa. Ta naj bi se ob opazovanju nočnega neba tako zamislil, da se je zaradi raztresenosti prekucnil v vodnjak. V tolažbo tistim, ki se jezijo nase ob lastni raztresenosti - tudi sloviti Albert Einstein je veljal za raztresenega človeka.
Kombinacija inteligence in pozabljivosti je dolgo časa zaposlovala nevroznanstvenike. Slab spomin je veljal za "napako" v možganih na področju skladiščenja in ponovne uporabe raznih podatkov. A pred kratkim so ugotovili, da je pozabljanje pravzaprav ključna sestavina učenja.
Namen spomina pravzaprav naj ne bi bil ta, da si zapomnimo dejstva, ampak ta, da nam pomaga sprejemati inteligentne odločitve na podlagi ocen bistvenih podatkov. Zato ko nekaj pozabimo, ne gre za nekakšen "možganski kratki stik" - možgani naj bi si takrat prizadevali "izkopati" nek spomin, da bi se osredotočili na pomembnejše stvari ali pa si razložili dejstva, ki jih je lažje razumeti.
Eden od znanstvenikov, profesor Blake Richars z univerze v Torontu, je dejal: "Če skušate preživeti v svetu in vaši možgani nenehno rinejo v prvi plan nasprotujoče si spomine, vam bo težje sprejeti odločitev, ki temelji na pravih informacijah."
Od situacije pa je odvisno, katero informacijo bodo možgani zavrgli. Pri tem pa je bistvenega pomena okolje. Če je konsistentno, se bodo nekatere stvari najverjetneje vračale v vaše življenje, poudarja Richards.
Na primer: blagajničarka v supermarketu, ki vsak dan vidi veliko ljudi, si bo stranke verjetno zapomnila le za kratek čas, medtem ko si bo natakar v kavarni sčasoma zapomnil redne stranke in to, kaj naj običajno naročijo.
Ob zaključku bi lahko le še dodali, da je naloga spomina očitno optimizacija odločanja.
Povzeto po independent.co.uk
