Portal Ona-on.com: O ljubezni v jeseni življenja

7. 7. 2018 | Vir: Jana
Deli
Portal Ona-on.com: O ljubezni v jeseni življenja (foto: Shutterstock, osebni arhiv, katja golob)
Shutterstock, osebni arhiv, katja golob

Ljude smo radi ljubljeni in radi ljubimo, pravzaprav nam brez ljubezni ni živeti, naj smo mladi ali stari. Vas zanima, kako so ljubezen in zmenki v resnici videti v jeseni življenja?

Po odgovor na vprašanje smo se najprej odpravili do vodje spletnega portala Ona-on.com, Luke Kogovška, ki se z zmenkarijami ukvarja že več kot 15 let, saj nas je prvotno zanimalo, ali v današnji dobi tudi starejši uporabljajo internet, da bi si poiskali partnerja, glede na to, da so vse bolj računalniško pismeni. »Pri računalniški pismenosti se pravzaprav vse začne,« pravi Luka. »V zadnjih treh ali štirih letih se je znanje seniorjev na tem področju zelo izboljšalo, kar je zelo opazno tudi na našem portalu, saj je število ljudi, ki so starejši od 55 let, naraslo na približno 20 odstotkov vseh uporabnikov. Mislim, da je to posledica moderne tehnologije, pametnih telefonov in tablic, pa tudi seniorji so šli naprej in se prilagodili času, poleg tega je naš portal prijazen uporabniku, tako da so se govorice o njem hitro širile.«

Torej, če ste mislili, da upokojenci zgolj posedajo na klopeh v parku, krmijo ptice in čakajo na prijazen stavek naključnega mimoidočega, se motite, kajti upokojenci so zelo živahna ciljna skupina, ki pravzaprav še najbolje ve, kaj hoče od ljubezni in od življenja samega. »Večina ljudi meni, da se seniorjem zelo mudi pri iskanju partnerja, ker nimajo več časa na pretek, ampak to ne drži. Seniorji ne iščejo toliko človeka, ki bo 100-odstoten na vseh frontah, torej super človek, seksualno privlačen, duša dvojčica, potencialni oče ali mati otrok, pa še finačno sposoben, skratka, vse hkrati. Ne, želijo predvsem uživati in to deliti z nekom, vendar ne po vsej sili. Ker imajo stvari bolj razčiščene, vstopajo v odnose manj obremenjeno, zato se tudi hitreje poslovijo, če ugotovijo, da stvari ne delujejo, kot bi morale. Seveda so tudi takšni, ki živijo po svojih starih vzorcih naprej, ker potrebujejo rutino, na katero so (bili) navajeni, ampak večina seniorjev si ne želi ponavljati preteklosti. Ne gre samo za to, da bi pri 70 letih eksplodirali, imajo pa svoje želje in vejo, česa nočejo,« razlaga Luka.

Kaj iščejo ženske in kaj moški v poznih letih?

Moje vprašanje gospodu Kogovšku najprej izvabi nasmeh na usta, kar mi daje slutiti, da je situacija med ženskami in moškimi tudi v starosti še vedno približno takšna, kot je med mlajšimi. »Ženske so v povprečju po 50. ali 60. letu precej bolj osvobojene svojih obveznosti, kot so bile, sploh če so imele še družino in so matere. Znova zadihajo s polnimi pljuči, počutijo se vitalne, polne energije, vse bi rade nadoknadile, zato so zelo aktivne, predvsem pa iščejo nekoga, s komer bi še malo uživale, se preprosto imele fino, doživele še kaj lepega ... Ženske bi potovale, plesale, plezale, jadrale, planinarile in seksale (priznajo brez zadržkov), fizična aktivnost jim veliko pomeni in je bolj v ospredju kot pri njihovih moških vrstnikih, ki se kar nekoliko upočasnijo, kar je lahko težavno. Moški v teh letih je bolj pasiven, tisti pa, ki to niso in ki dajejo vedeti, da so še vedno živahni v duhu in telesu, imajo veliko boljši odziv. Sicer pa slika ostaja dokaj klasična – pri moškem je najbolj pomembna vizualna podoba, torej kako je ženska videti, potem šele vse drugo, takšne nas je pač naredila evolucija. (smeh) Še vedno pa obstajajo seniorji, ki iščejo samo seks ali seksualni odnos brez obveznosti, za takšne imamo poseben portal, urgenca.com,« se nasmehne Luka. »In tako pridemo do zelo jasne slike – na eni strani kopica zrelih žensk, ki si želi še kaj doživeti v življenju, in na drugi strani pomanjkanje fizično aktivnih moških, kar jih dela še toliko bolj privlačne in jim olajša delo pri iskanju partnerice, saj so bolj zaželeni in imajo večjo možnost izbire,« dodaja. Skozi glavo mi šine misel, da to sploh ni tako zelo drugače, kot je danes med mlajšimi, ko se vsaka druga ženska pritožuje, da je premalo pravih moških, ampak o tem in o osamljenosti med mladimi kdaj drugič. Zdaj nas najbolj zanima, ali stvar res deluje v praksi, in kdo bi to bolje vedel kot Ina in Tomaž, ki sta se spoznala ravno na potralu Ona-on.com.

Ko se vname star panj ...

Marija, ki jo vsi od nekdaj kličejo Ina, se je upokojila pred osmimi leti, pri svojih šestdesetih, in ker je bila takrat samska, je dobila od prijateljic namig, naj malo pobrska po portalu Ona-on.com, češ da je v redu. »Nič mi ni manjkalo, imam krasnega sina in snaho ter dve prečudoviti vnukinji, živela sem svobodno, ampak sem pogrešala nekoga, ki bi mi bil blizu. Začela sem raziskovati, kaj ponujajo družbena omrežja, in se enkrat spustila v dokaj resno zvezo, preden sem spoznala Tomaža, a to ni bil pravi moški zame,« začne svojo zgodbo Ina.

»Nato sem enkrat zagledala čednega gospoda in si ogledala njegov profil, ki se mi je zdel tako posrečen – o sebi je napisal kup dobrih lastnosti in eno samo slabo, kar me je takoj začelo zanimati. Mislila sem si, kakšen mora biti tak človek, je popoln, kaj išče, kaj mu sploh lahko ponudim jaz, ki se nimam za intelektualko ..., kar malo me je mineval pogum, zato mu potem nisem pisala, a usoda je naredila svoje. Sistem na portalu je namreč zaznal, da si ogledujem njegov profil, zato mu je kar samodejno poslal sporočilo, na katerega je on odpisal, in tako sva se začela spoznavati,« z nasmehom nadaljuje Ina, medtem ko jo 77-letni Tomaž ljubeče opazuje. Če ste kdaj bili v družbi dveh zaljubljencev, veste, kako to je, ko se človek počuti kar malo odveč, hkrati pa je tako lepo, da bi kar vsrkaval to energijo, se je nalezel in jo odnesel s seboj.

Ampak skromni Ini se ni niti sanjalo, da je že zanetila iskrico strasti v Tomaževem srcu, kriva pa je bila fotografija, ki jo je objavila, na kateri je vsa nasmejana ob morju na plaži v kratkih hlačah in se lahko vidi, kako lepo energijo in lepe noge ima. »To je bilo to za začetek,« se nama v pogovoru pridruži Tomaž. »Všeč mi je bilo, da je vitka, to sem napisal tudi v svojem profilu, da iščem, všeč mi je bilo, da hodi v hribe, čim prej sem jo hotel spoznati, zato sva se že po nekaj dneh tipanja in dopisovanja zmenila za srečanje na pol poti, to je na Trojanah.« Nič kaj romantična lokacija, bi človek mislil, a hkrati usodna, in mimogrede, gospa Ina ima res lepo postavo, gospod Tomaž pa oko sokola. »Ne vem, od kod mi takrat ta samozavest, všeč mi je že bil, ampak predstavila sem se tako, da sem povedala, da sem najlepša ta hip, namesto da bi rekla dober dan,« opisuje njuno prvo srečanje na Trojanah Ina. »Kar malce je bila ljubezen na prvi pogled, krasen dečko se mi je zdel in tako lepo se je obnašal do mene, da sem lahko takoj spregovorila o vsem. Povedala sem mu zelo osebne stvari, takšne, ki sem jih še do pred kratkim imela samo zase, še prijateljicam nisem razlagala o tem,« ga nežno pogleda. Tomaž ji vrne pogled in prikima: »Nimam kaj dodati, razen da sva se potem zelo hitro dogovorila za izlet na Debelo peč, ker sva oba hribolazca in imava rada gore. Veste, ženske napišejo, da rade hodijo v hribe, potem se pa izkaže, da nekatere samo rade gledajo fotografije iz Nepala, in to sem hotel preveriti pri Ini, če drži, ker je zame pomembno.« Ina se strinja: »Tomaž je imel strašno dodelan svoj profil, veliko se je ukvarjal s tem, preden ga je objavil, in kar je napisal o sebi, to drži. In res je iskal vitko žensko.«

LJUBEZEN V JESENI ŽIVLJENJA

Če so bile Trojane usodne, je bila Debela peč prelomna. Vrh sta seveda osvojila, ampak kaj pomeni osvojiti en vršac v primerjavi s tem, da osvojiš od nekoga srce? Kemija, ki ju je vlekla skupaj, je poskrbela, da sta pri sestopu zgrešila pravo pot do avtomobila, ampak je taista kemija poskrbela tudi zato, da ju to ni vrglo iz tira. »Kaj pa drugega, kot da sva se izgubila, če sva pa imela toliko dela s poljubljanjem in objemanjem in držanjem za roke, da nama je vse drugo odpovedalo,« hudomušno pribije Tomaž, ko Ina prikimava z zvezdicami v očeh. Nekaj časa sta iskala pravo pot, potem pa jima je pomagala narava – več ur je že deževalo kot iz škafa in bližala se je noč, zato je zmanjkalo časa za iskanje avta in sta se raje obrnila nazaj proti Debeli peči ter si najela sobo v Blejski koči na Lipanci, od koder se začne vzpon na goro.

Ina in Tomaž obujata spomine in nenadoma se zavem, da ljubezen ne izbira let. Ko se vname star panj, se vname tako močno, da lahko zasenči mladega, in onadva sta najlepši primer tega, kar sem jih videla. »Najprej je bilo kar malo čudno v koči, ker lastnika nista bila najbolj razpoložena, ampak noč ...« vzdihne Ina in se zagleda v Tomaža, »Noč je bila pa tako lepa, da vam ne morem opisati. Tomaž me je tako in tako kar naprej hvalil, kako sem krasna ...« nadaljuje, ko jo on prekine: »Res je super punca. Kar gledal sem, kako ni izgubila živcev, ko sva se izgubila, o, kako mi je bila všeč! Super punca si, veš!« (Ta trenutek sem krepko odveč.) »Hotela sem samo povedati, da je Tomaž v meni prebudil občutek, da se lahko z njim staram in uživam, česar še nikoli prej nisem tako začutila,« strne Ina.

Od Pokljuke naprej sta par in njuna ožja in širša okolica se navaja na to. »Moji so se že malo privadili, sploh ker se je Tomaž preselil k meni, ampak še nič ne komentirajo,« pravi Ina. Za Tomaža je nekoliko drugače, ker je prišlek in ker še prodaja hišo, v kateri je živel z bivšo ženo. »Trikrat sem bil poročen, enkrat z eno, dvakrat z drugo, lani januarja sem se začel ločevati in dokaj hitro sem se prijavil na portal Ona-on.com, ker mi je to, ne boste verjeli, svetovala bivša žena. Še vedno se vsi dobro razumemo, samo še dogovoriti se je treba določene stvari,« opisuje Tomaž, ki si rad vzame čas in stvari razloži natančno, metodično in sistematično, medtem ko iz Ine besede kar vrejo skupaj s smehom. »Ja, pa se vseeno ne drživa tako togo pravil,« zažubori. »Ob nedeljah, recimo, kuham za vso družino, in to je nepremakljivo, midva pa sva sama zase nekoliko bolj svobodoljubna.« In prav je tako, sicer se na Debeli peči verjetno nikoli ne bi izgubila in posledično našla drug drugega.

Za ljubezen nikoli ni prepozno

Luka Kogovšek pravi, da se na njihovem portalu dnevno odjavijo dva do trije pari, kar jih zelo veseli, saj pomeni, da so bili pri svojem delu uspešni. »Pri nas je tako, da zadovoljne stranke odidejo in nas priporočijo naprej. Nikoli nismo nesporedno nagovarjali starejše generacije, ampak sami veste, da je osamljenost ena največjih bolezni modernega časa, za katero pa ne trpijo samo seniorji, temveč tudi vse več mladih. Začelo se je s starejšimi, ampak danes je to ena največjih težav pri mladini, in naš portal ljudi 'sili' v fizično spoznavanje. Če hočeš do partnerja, ga moraš tudi fizično srečati, na portalu se samo spoznavaš in dogovarjaš za zmenke. Ljudje si želijo več druženja v živo in mi jih kar včasih malo pobrcamo, da se zganejo, tudi seniorje, zato imamo veliko dogodkov, kjer jih ne pustimo pri miru, da občepijo, ampak jih spodbujamo, vključujemo, pomagamo ... Osamljenost je mega trend, proti kateremu se borimo, čudni časi so,« strne Luka.

Čudni časi so vedno bili in vedno bodo, vmes pa so dnevi, meseci ali leta, ko se imamo lahko tudi malo lepše in bolj romantično, da je bolj znosno. V dvoje je preprosto lepo ne glede na starost in Ina in Tomaž sta živ dokaz za to. Ko sem se peljala domov s Štajerske, kjer živita v hišici s cvetočim vrtom, mi je srce kar poskakovalo od veselja. Toliko ljubezni in naklonjenosti nisem že dolgo doživela pri paru, predvsem pa spoštovanja in hvaležnosti drug do drugega in do samega dejstva, da sta se našla. To je otipljiva hvaležnost, ko si hvaležen vesolju, da je poskrbelo za vse in ti dalo priložnost, da si ljubljen in da ljubiš. Tako bi moralo biti nasploh, a kaj, ko se nekaterih stvari zavedaš šele v jeseni življenja. No, zdaj povem še enkrat in ostaja zapisano: ljubezen je edina smiselna reč v tem nesmislu, ki se dogaja okoli nas in po svetu, zato ljubite. Najprej sebe, potem pa svojo sorodno dušo. Obstaja, le najti jo morate, pa četudi na spletu. Začnite zdaj! 

Besedilo: Katja Golob // Fotografije: Shutterstock, osebni arhiv, Katja Golob

Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ