Da bi bili kos nadležnim simptomom kihanja, solzenja in praskanja, je najbolje, da alergijam napoveste vojno in si s tem omogočite uživanje v cvetoči in prebujajoči se naravi.
Različne rastline povzročajo alergije, vzroki so lahko cvetni prah, neposredni stik rastline s kožo, dišavne vonjave ali pa žuželke, ki oprašujejo rastline. Dišeče rastline povzročajo težave osebam z astmo ali bronhialno prevzdražljivostjo, alergični na pike žuželk pa tudi že ob samem stiku z rastlino lahko doživijo preobčutljivost. Nekatere vrtnine in okrasne rastline brez alergenskih lastnosti lahko kemično dražijo kožo, povzročijo pa neprijetno vnetje. Na vrtu in travnikih se srečamo tudi z alergenim cvetnim prahom rastlin, ki ga prenaša veter.
Takšne rastline so leska, jelša, breza, bukev ter iglavci, pa tudi ciprese in trave. Med pleveli so vzrok alergij divji pelin, ambrozija, metlika, ščir, kislica in trpotec. Alergeno in iritirajoče delujeta cvetni prah in vonj jesena, oljke, kaline ter španskega bezga. Na vrt in njegovo bližino zaradi alergenosti ne priporočajo saditi dežena, cesarskega tulipana, izmed dreves pa ne vrbe in topola. Med najpogostejše alergene spadajo ambrozija, leska, jelša, topol, jesen, breza, platana, hrast, trave, trpotec, pravi kostanj in pelin.
Zato se najprej pozanimajte o času cvetenja rastlin, katerih pelod povzroča vašo alergijo. V Evropi kar 13 milijonov ljudi trpi za senenim nahodom, številka pa se iz leta v leto le še povečuje. Gre za to, da vaš imunski sistem cvetni prah zazna kot napadalca. Ko pristane na sluznici, se želi ubraniti, in sicer s solzami in izcedkom iz nosu. Ne glede na to, kdaj udarijo, ti simptomi kažejo na istega krivca: sezonske alergije. Spodbudita jih cvetni prah ali plesen.
Tovrstne alergije poznamo tudi po imenih alergijski rinitis ali seneni nahod in nikakor niso mačji kašelj – simptomi lahko postavijo na glavo vaš spanec, razpoloženje in celo produktivnost. Zato jih ne smete obravnavati kot zgolj alergije, opozarjajo strokovnjaki. Poiščite pomoč, ker je trpljenje brez potrebe nesmiselno. Nezdravljen namreč le še razširi alergijski spekter. Morda se začne tako, da ste alergični na določeno travo, pozneje pa se organizem podobno odzove tudi na denimo hišni prah ali živalsko dlako. Če se ga lotimo pravočasno, telo naučimo, da se na določene alergene sploh ne odzove. Če ga ne zdravimo, se lahko pravzaprav tudi 'prestavi' – z nosa na pljuča – in potem se spopadamo s kroničnim kašljem in alergijsko astmo.
Si lahko sami postavimo diagnozo?
Zelo težko je natančno ugotoviti zgolj na podlagi simptomov. Čas pojavljanja simptomov sicer močno nakazuje na točno določene alergije. Odvisno od tega, kje živite, koncentracija cvetnega prahu svoj vrhunec doseže v aprilu in maju, pri ambroziji pa od avgusta do oktobra. Pogosto pa se lahko kaže tudi na videz klasična reakcija na določen sezonski alergen, pri testiranju pa rezultati pravijo, da gre denimo za alergijo na pršice. Razen v primeru, ko so simptomi zares hudi, si lahko pomagate z zdravili brez recepta. Ta zdravila delujejo tako, da blokirajo histamin, eno izmed substanc, ki so gonilna sila alergijskih simptomov. Če vas pečejo in srbijo oči, lahko pomagajo kapljice.
Lajšanje simptomov na naraven način
Za učinkovito se je izkazalo izpiranje nosu s solno oziroma fiziološko raztopino, ki vam bo pomagala odmašiti nos, hkrati pa odgnala alergene in vnetne celite, ki povzročajo simptome. Raztopino lahko pripravite tudi sami. Le poskrbite, da bo voda prekuhana. V čisti posodici zmešajte 3 zvrhane čajne žličke soli in 1 čajno žličko jedilne sode ter mešanico shranite v nepredušno zaprti posodi. Za izpiranje žličko pripravljene suhe mešanice vmešajte v 2 decilitra destilirane ali prekuhane vode. Če tekočina povzroča pekoč občutek, zmanjšajte količino suhih sestavin. Tekočine ne uporabljajte, če imate nos popolnoma zamašen. Nehajte izpirati, če občutite bolečino v nosu in če se pojavijo kakršnekoli druge težave. Seveda pa je vedno primerno, da se o tem, kaj bi bilo najbolje za vas, pogovorite s svojim osebnim zdravnikom. Posvet je posebno priporočljiv v primeru, da jemljete še druga zdravila ali imate kronične zdravstvene težave.
Gibanje v naravi
Pomlad poleg otoplitve prinese tudi veliko alergij. Če trpite za katero, se najprej z zdravnikom pogovorite o zdravilih in naredite vse, kar lahko, da preprečite neprijetne reakcije, ki bi vam oteževale gibanje v naravi. Če je alergija prehuda in ne morete opraviti treninga zunaj, boste (na žalost) še nekaj časa morali ostati v telovadnici, kjer boste lahko nadzirali zdravstveno stanje. Vseeno se dobro pripravite, da boste zunaj lahko samo še stopnjevali dobre športne nastope.
Besedilo: A. P. K. // Fotografije: Shutterstock
Novo na Metroplay: Kako se dobro ločiti? | N1 podkast s Suzano Lovec
