Stalen stres, nepravilna prehrana in strupi na vsakem koraku telo izčrpavajo, povzročajo hormonsko neravnovesje in kronične bolezni.

Dejstvo, da je več kot 80 odstotkov vseh bolezni kroničnih, je zastrašujoče. Vzrokov zanje je veliko, od pomanjkanja hranil, vitaminov, mineralov in antioksidantov, kroničnega stresa do pretirane uporabe zdravil, cepiv ter vsakodnevne obremenjenosti s sevanjem. Vse to so škodljivi vplivi, ki kot notranji ter zunanji dejavniki vplivajo na naš organizem in zdravje.

Na nedavnem sejmu Hrana & zdravje od A do Ž je Sendi Lešnjak, mag. inž. prehrane in certificirana bioresonančna terapevtka, predstavila biološke procese, ki brez ustrezne prehrane ne morejo ustrezno potekati. Posledica pa so lahko hormonske težave in presnovne bolezni. Opozorila je še, da lahko v sebi nosimo veliko kroničnih okužb, ki se jih sploh ne zavedamo. Tako imajo lahko več let prisotne bakterijske, virusne, parazitske ali glivične okužbe uničujoče posledice za naše zdravje.

'Telesno nezadovoljstvo'

Bolezen po njenem mnenju ni nič drugega kot poskus telesa, da znova vzpostavi ravnovesje. To se navzven kaže s številnimi simptomi, ki pomenijo prehajanje iz neravnovesja v ravnovesje. Kopičenje 'telesnega nezadovoljstva' lahko traja več let, nato izbruhne bolezen, ki udari denimo po črevesju, se izrazi s Chronovo boleznijo ali privede do številnih avto­imunskih bolezni. Seznam, ki je zelo dolg, se lahko nadaljuje z artritisi, Alzheimerjevo boleznijo, migrenami ali pa se kaže prek kožnih bolezni. Pri tem je ključnega pomena presnova, to so najrazličnejše biokemijske poti v našem telesu. Te si lahko zamislimo kot mrežo, vsak korak po tej mreži pa mora potekati nemoteno.

Če se kje na poti zatakne, denimo zaradi pomanjkanja ključnih hranil, bo posledično vsak nadaljnji korak zastal in presnovne poti se lahko začnejo rušiti kot domine. Če to traja več let, vznikne huda bolezen, pojasnjuje Sendi Lešnjak in dodaja: »Ko ta nastopi, je zato zelo pomembno, da telesu dajemo prava hranila, ki lahko podprejo ključne presnovne poti. Prav pomanjkanje hranil namreč privede v bolezen. V zelo hudem stanju nam začne primanjkovati celične energije in osnovnih telesnih gradnikov, aminokislin ter beljakovin. Zato se je zdravljenja bolezni treba lotiti celostno, in ne lokalno. Lokalno zdravljenje je običajno neučinkovito ali celo škodljivo.«

Pomen celostnega zdravljenja

Glede na posameznikove konstitucijske šibkosti se nam lahko določene težave pokažejo na enem organskem sistemu; denimo na živčevju ali spolnih organih. V primeru težav s spolnimi organi in hormoni nam zdravniki običajno predpišejo sintetične spolne hormone. Lešnjakova meni, da je pri tem težava, so hormoni sintetični, pa tudi, da pri predpisovanju hormonov ne upoštevamo celotne presnovne mreže, s katero so določene težave s spolnimi hormoni povezane. Prav zato lahko ti hormoni povzročijo še večjo škodo v našem organizmu.

Bioresonančna terapevtka slikovito ilustrira: »Če nam v avtu posveti rdeča luč za olje, ga bomo nemudoma dotočili. Avta se ne bomo lotili s kladivom. Pri našem počutju pa delamo prav to, udarjamo s kladivom, dodajamo sintetične hormone, mreže pa ne popravimo. Najvišji nivo kontrole je človeška psihološka raven, na katero vpliva stres, naše obnašanje ali odziv nanj. Ta pa nadalje pomembno vpliva na celoten živčni in hormonski sistem. Vsi skupaj tvorijo psiho-nevro-endokrino os, ki jo moramo pri zdravljenju zmeraj upoštevati kot celoto. Zato je pomembno, da se dotaknemo vseh ravni, ne le ene. Če ponazorimo hormone poenostavljeno, so za delovanje našega telesa pomembni kortizol, adrenalin, spolni in ščit­nični hormoni, ki vsi skupaj vplivajo na presnovo. Medsebojno so tesno povezani. Če se njihovo razmerje poruši, pride do hormonskega neravnovesja.«

Hormoni jin in jang

Medtem ko se uradna medicina ozira bolj na simptome, se tradicionalna zdravljenja človeka lotevajo celostno, ali kot pripoveduje Lešnjakova: »Bistvena razlika je, da se tradicionalna medicina osredotoča na detajle in na vse podrobnosti v ozadju celotne mreže telesa, kar je ključnega pomena. Pri klasični medicini je navadno poudarek le na enem detajlu, torej npr. le na enem hormonu. Tradicionalna kitajska medicina pa gleda na naše hormone in telesne procese kot na jin in jang.

Jin in jang omogočata uravnoteženje hormonov in pravzaprav vseh telesnih procesov. Za nas in naše počutje to pomeni, da smo osebno najbolj uravnoteženi, če sta oba v ravnovesju. Jin daje substanco telesa in uma; hrana jin nas greje, počutje je umirjeno, stabilno. Jang pa pomeni energijo, motivacijo za življenje, delo, akcijo. Prav zato je pomembno tudi, da jemo tako presno kot tudi kuhano hrano. Hormoni jin so tisti, ki gradijo telesno maso (npr. spolni hormoni). Če se pri njih pojavi neravnovesje, se to pokaže na telesni teži, pride do menstrualnih težav, tipično pri moških je pomanjkanje libida. Hormoni jang na drugi strani pa so bolj stresni hormoni, ki vplivajo na pripravo telesa za akcijo, na boj ali beg. Dajejo nam energijo za presnovne procese, delovanje mišic in gibanje.«

Porušeno ravnovesje

Pomembno je, da sta jin in jang uravnotežena, šele potem imamo dovolj energije za življenje in vsakodnevna opravila, z njunim ravnovesjem bomo ravno prav sproščeni, dobro bomo spali in imeli optimalno prebavo. Težava sodobnega človeka je nagib k jangu, kamor nas vodi moderni slog življenja. Zaradi kroničnega stresa imamo preveč hormonov jang. Telesa ne moremo pretentati, saj bo vedno dalo v ospredje vzorec preživetja. Ko smo pod stresom, telo to zaznava kot grožnjo in daje preživetju absolutno prednost.

S tem pa organizem na škodo spolnim prednost daje stresnim hormonom, ugotavlja Lešnjakova, ki se ji zdi to povsem razumljivo: »Logično je, da ko smo pred hudo situacijo oz. nevarnostjo, ki jo moramo nemudoma razrešiti, to ni čas za reprodukcijo, ampak beg, ki nam ga omogočijo stresni hormoni, npr. z dvigom krvnega sladkorja in navalom adrenalina. Če smo v takem stanju ves čas, to vodi v presnovne nepravilnosti in hormonsko neravnovesje, v kronično jang stanje. Ta težava prizadene celotno os nadzora in pride do izčrpanosti telesa. Na eni strani telo prekomerno izloča stresne hormone, ko jih izrabimo, pride do adrenalne izčrpanosti in nadalje poskuša telo škodo popraviti tako, da se napaja še na spolnih hormonih. Na koncu pride do popolne izčrpanosti zalog hormonov.«

Stres – velika grožnja organskim sistemom

Stres počasi podira telesni mozaik. Prizadene delovanje ščitnice, izropa spolne in stresne hormone ter delovanje trebušne slinavke, ki je ključna za zadostno izločanje prebavnih encimov ter učinkovito prebavo. Z dobrim opazovanjem svojega telesa lahko dovolj hitro že sami ugotovimo, ali smo se znašli v katerikoli fazi hormonskega neravnovesja ali pretiranega stresa. Pozornost usmerimo v preprosta znamenja in simptome, saj je to še čas, ko se lahko ustavimo in poskušamo kaj storiti.

Zelo hitro lahko ugotovimo, da nam manjka življenjske energije, ko nas ob koncu dneva kar zmanjka in pademo v posteljo. Pomanjkanje energije se oglasi z bolečinami v sklepih in mišicah, zbudi se lahko pretirana željo po poživilih. Pogosteje sežemo po kavi ali celo drogah, naš spanec je prizadet, ponoči se pogosto zbujamo. Pridružijo se tesnoba, težave s ščitnico, kar bolj prizadene ženske. Kljub zdravi prehrani in gibanju nas doletijo težave z izgubo telesne teže, motijo nas potne roke in stopala. Nadalje lahko pride do bolezenskih težav na črevesju, jetrih, sklepih, ščitnici, do avtoimunskih bolezni, vrtoglavice, nihanja krvnega sladkorja, debelosti, diabetesa, fibromialgije, raka, kožnih bolezni in številnih drugih zapletov. »Vse to pomeni, da na psiho-nevro-endokrini osi nekaj ni v redu in da je potreben celosten pristop,« opozarja Sendi Lešnjak.

Pomembna je prehrana!

Terapevtka je prepričana, da je za zdravje posameznika najpomembnejša ustrezna hrana. »Še vedno smo paleolitski tip človeka, ki je prilagojen na naravne razmere, te mu narekujejo uživanje raznolike hrane v več obrokih. Že tu pa trčimo ob velik problem, in sicer z industrijsko predelavo hrane, ki je oropana vseh hranil, zato ne glede na količine, ki jih pojemo, ne dobimo dovolj hranilnih substanc. Na nas negativno vplivajo še herbicidi in pesticidi. Diabetiki se zatečejo k umetnim sladilom, kar je za njihovo zdravje lahko še večja težava. Uživanju toksične hrane se telo upira.

Problem lahko rešimo z ustrezno prehrano, saj hrana zažene organizem v pravo smer, v ravnovesje. Veliko dobrega za zdravje bi storili že, če bi se izognili aditivom, vsem predelanim živilom, transmaščobam in poslušali svoje telo. Če se po hrani ne počutimo v redu, ta preprosto ni ustrezna za nas. Telo nam to sporoča na jasen način. Kljub številnim dietam, od paleo diet, veganstva, prehrane z nizkim glikemičnim indeksom, ločevanja hrane po krvnih skupinah, nobena ni 100 % ustrezna za vsakogar. Vsi smo biokemijski individuumi, zato vseh naštetih režimov prehranjevanja ne moremo dati v en koš.

Enake prehrane ne moramo predpisati kar vsem povprek, saj s tem lahko povzročimo veliko škode. Pomembna je genetika, na nas pa v zelo veliki meri vpliva tudi naše življenjsko okolje, kar moramo vedno upoštevati pri izbiri ustrezne prehrane. »Predvsem pa večina ljudi pretirava z ogljikovimi hidrati, še zlasti preprostimi sladkorji. S tako prehrano izpostavljamo svoje telo nenehnemu vnetju, zato bi se bilo sladkorju dobro v največji meri izogibati. Prednostna naloga vsakega med nami pa je, da posegamo po sveži hrani: zelenjavi, sadju v zmernih količinah, kakovostnih virih kompleksnih ogljikovih hidratov, kot so proso, oves in ajda. Vmes jejmo presne obroke, s katerimi se bomo oskrbeli z naravnimi encimi. Obrokom dodajmo beljakovine in maščobe, s katerimi bomo med drugim stabilizirali krvni sladkor ter poskrbeli za telesne gradnike. Pri hrani bodimo zmerni, obroki naj bodo majhni ter raznoliki.

Ali kot sklene Lešnjakova: »Uživajmo torej vire beljakovin, tudi meso in jajca, posezimo po stročnicah, semenih in oreških, saj so kompleksen vir aminokislin.«<

Besedilo: Slavka Brajović
Fotografije: Shutterstock, osebni arhiv

09. avgust 2017 Zanimivosti foto: Shutterstock
Jana

Brali ste prispevek, ki je povzet po članku iz revije

Jana

Naročite se na revijo Jana:

04 511 64 44 izpolnite spletno naročilnico

Ne spreglejte, revija je lahko tudi lepo darilo.
Podarite naročnino svojim najbližjim.


Story

3-mesečna naročnina (13 izvodov)

Cena s popustom: 27,63 €

REDNA CENA: 32,50 €

NAROČITE ZDAJ

Avto magazin

3-mesečna naročnina (3 izvodi)

Cena s popustom: 10,77 €

REDNA CENA: 11,97 €

NAROČITE ZDAJ

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri