To je dilema, ki je razdelila uporabnike priljubljene spletne strani Mumsnet, na dva skrajna pola. Na eni strani se zgražajo nad stiskaštvom, na drugi opozarjajo na omejene družinske prihodke, ki ne dovoljujejo razsipništva.
Britanska spletna stran Mumsnet, namenjena starševskim vprašanjem, je objavila naslednji zapis: »Z možem sva šla na prijetno večerjo. Pri sosednji mizi je sedela sedemčlanska družba, najbrž prijateljev ali sodelavcev. Ko so hoteli poravnati račun, so začeli znesek deliti do penija natančno. Moški iz družbe je celo vzel v roko mobilni telefon in začel seštevati, kolikšen je njegov delež. Nekdo drug je vzkliknil, da je popil le dva kozarca vina. Pripombe so kar deževale in vnela se je živahna debata. Ne maram takšnega dlakocepskega ravnanja. Zakaj so ljudje tako stiskaški na božični večerji s prijatelji? Je mar pomembno, ali je nekdo izpraznil tri ali štiri kozarce vina? Se je vredno prerekati, ker si je nekdo naročil predjed in drugi ne? Preprosto, razdelite znesek na enake dele. Upira se mi takšno drobnjakarstvo. Razumela bi, če bi si nekdo naročil jastoga in kaviar, vi pa ne, a računanje na peni natančno zaradi vina ali košarice kruha, je res pikolovsko. Je to res potrebno?«
Odziv s kar 500 komentarji je bil presenetljiv in skorajda zanetil vojno. In kakšni so bili pogledi v obeh taborih?
Veliko mamic (gre za spletno stran, namenjeno mamam) je v odgovorih izpostavilo pijačo. Vino je pač veliko dražje od soka ali vode, zato se jim je zdelo nezaslišano, da bi plačevale dražje navade drugih. »Strinjam se z napisanim, a le do določene točke. Ne pijem alkohola, zato se mi upira, da bi plačevala opojno pijačo za nekoga drugega. Le zakaj bi plačala enak delež kot nekdo, ki si je privoščil nekaj kozarcev vina ali žganih pijač, medtem ko sem jaz posrkala le sadni sok. Enako velja za hrano: velika razlika je med naročilom treh hodov in ene glavne jedi,« je zapisala neka mama. Druga se je vprašala: »Deliti znesek za pijačo? To je najdražji del računa, zakaj naj bi torej nekdo, ki si je naročil vodo ali sok, prispeval enak delež, kot tisti, ki se je posladkal z vinom. Pravično je, da vsakdo plača tisto, kar je spravil v usta. Ne gre za dlakocepstvo, preprosto ni razloga, da bi zapravljala svoj denar za hrano ali pijačo drugih.«
Nekatere mame so priznale, da je zanje delitev računa po »porabi« nujna, saj imajo omejen družinski proračun in si privoščijo večerjo v restavraciji le pod pogojem, da so izdatki usklajeni z možnostmi. Ena od njih je zapisala: »Vedno, ko grem na večerjo s prijatelji, natančno izračunam, koliko dolgujem. Zame je večerja v lokalu razkošje in si ne morem privoščiti, da bi pokrivala račun za precenjene predjedi ali pijančevanje drugih.« Na koncu je še pripisala: »Morda si vi to lahko privoščite, jaz nimam te sreče. Brigajte se raje zase, ne vtikajte svojega nosu k drugim in ne prisluškujte pogovorom pri sosednji mizi.«
Nekatere mame so pritegnile izvirnemu zapisu in potrdile, da je tako prerekanje za mizo neokusno. »Nekateri ljudje so preveč malenkostni. Naneslo je, da sem nekoč šla na kosilo s skupino ljudi, ki jih nisem dobro poznala. Vsakdo je imel pred sabo glavno jed in eno pijačo, toda namesto, da bi znesek razdelili na enake dele, je nekaj posameznikov vztrajalo pri natančnem izračunu,« je bil komentar neke mame.
Na drugi strani se je skupina mam strinjala, da je delitev računa na enake dele nepoštena, pa najsi gre za praznične dni ali kateri koli drugi čas v letu. Ena od mam je sarkastično povzela: »Aja, pozabila sem, da sem po nekem čudežu za božič manj revna kot sicer.«
Kaj je prav in kaj ni sprejemljivo?
Če se družba vnaprej ne dogovori drugače, je razumljivo, da se bo znesek delil na enake dele. Taka delitev terja določeno mero etike. Torej, pojedli in popili boste približno enako kot drugi. S svojim naročilom ne boste pretirano skromni, ne boste pa niti močno presegli povprečja, sicer vas lahko zadene nekaj zamerljivih pogledov. Druga možnost je, da natakarju vnaprej poveste, da boste plačali ločeno.
Vir: Independent
