Več jih je, mednje pa prav gotovo sodijo tudi zdravniki.
Deset zdravnikov in bolnišničnih farmacevtov iz srednje in jugovzhodne Evrope je za svoje izjemne raziskovalne dosežke pred koncem leta prejelo mednarodno nagrado Medis Awards for Medical Research, ki ji pravijo tudi "medicinski oskar". Težko si je predstavljati, da predvsem mlajši zdravniki in bolnišnični farmacevti ob vsakdanjem kliničnem delu z bolniki najdejo voljo in čas tudi za znanstvenoraziskovalno delo.
In vendar nekateri ju, saj so prepričani, da dobre klinične prakse ni brez raziskovalnega dela in obratno. Kaj jih žene? Predvsem želja, da bi za svoje bolnike našli prijaznejše in zanesljivejše diagnostične rešitve in še učinkovitejše terapije, ki bi bolnikom omogočile boljše izide zdravljenja ali čim bolj kakovostno življenje z boleznijo. Tako pripoveduje vseh 18 finalistov mednarodnega natečaja za znanstvenoraziskovalne dosežke v medicini International Medis Awards for Medical Research 2018. Nagrada, ki so jo neuradno poimenovali tudi medicinski oskarji, je v petih letih postala sinonim za odličnost v zdravstvu in je edino tovrstno priznanje strokovnjakom v tem delu Evrope.
Med 156 prijavljenimi raziskovalnimi projekti za prestižno nagrado, ki so jo v letu 2018 podelili že petič, je mednarodna žirija pod vodstvom uglednega slovenskega revmatologa prof. dr. Matije Tomšiča, dr. med., izbrala 18 finalistov, ki so se pomerili na področjih intenzivne medicine in anesteziologije, gastroenterologije, ginekologije, revmatologije, nevrologije, oftalmologije, pediatrije, pulmologije in alergologije ter farmacije. Letos so se lahko na mednarodni natečaj prijavili le posamezniki, ki so svoje raziskovalne dosežke objavili v uveljavljenih mednarodnih publikacijah s faktorjem vpliva 1,5.
Od parkinsonskih znakov do endometrioze
Med devetimi, pravzaprav desetimi prejemniki nagrad za odličnost znanstvenoraziskovalnega dela v medicini, na področju pulmologije in alergologije sta bili namreč na slavnostni prireditvi v sarajevskem Narodnem gledališču izjemoma podeljeni kar dve nagradi, je tudi ljubljanski nevrolog dr. Dean Georgiev, dr. med., iz Nevrološke klinike UKC Ljubljana. Mednarodno žirijo je prepričal z raziskovalno študijo, ki med drugim omogoča, da bodo pri operiranih bolnikih z distonijo lahko pravočasno predvideli parkinskonske znake in te neželene učinke operativnega zdravljenja tudi ustrezno zdravili.
Ob novici, da je finalist natečaja s področja nevrologije, je dr. Georgiev povedal: »V tem prostoru je to eden redkih natečajev za zdravnike, verjetno bi bilo dobro, če bi jih bilo več. Nanj sem se prijavil, ker se mi zdi, da je to priložnost za spoznavanje kolegov v regiji, prav tako pa menim, da je pomembno, da je javnost večkrat obveščena tudi o dobrem raziskovalnem delu v medicini.« Največ prijav je žirija tudi letos prejela s področja pediatrije. Nagrado je na koncu prejel pediater doc. dr. Mario Ćuk, dr. med., iz Klinične bolnice Zagreb, ki se je v svojem strokovnem članku posvetil anhidrotični ektodermalni displaziji – izjemno redki bolezni z imunsko pomanjkljivostjo. Spoznanja dr. Ćuka s sodelavci so omogočila preživetje in kakovostno življenje dečku s to redko boleznijo, ki je zaradi nje izgubil že bratca. Zelo zanimivi so tudi izsledki obeh finalistov na področju ginekologije.
Doc. dr. Reka Brubel, dr. med., iz slovite Univerzitetne ginekološke klinike Semmelweis v Budimpešti, je proučevala endometriozo, kronično bolezen, ki vsaki 10. ženski v reproduktivnem obdobju povzroča boleče menstruacije, lahko pa tudi neplodnost. Danes lahko endometriozo potrdijo le z diagnostično laparoskopijo. Dr. Brubel pa je je raziskala, kako bi jo lahko diagnosticirali s preprostimi laboratorijskimi testi ter posledično ženske odrešili bolečin in jim omogočili tudi materinstvo. Največji navdih za njeno raziskovanje je petmesečni sin, saj je bila pred desetimi leti tudi sama bolnica z endometriozo, ki ji je materinstvo omogočila šele umetna oploditev. Zmagovalec na področju ginekologije je sicer postal dr. Miro Šimun Alebić, dr. med., z Ginekološke klinike in porodnišnice Podobnik v Zagrebu, ki je ugotovil, pri katerih skupinah bolnic z neplodnostjo sta doslej znana markerja jajčne rezerve nezanesljiva.
Njegovi izsledki bodo strokovnjakom za reprodukcijo omogočili opredelitev teh bolnic in izbiro najboljše oblike zdravljenja zanje. Ob podelitvi nagrade je dr. Alebić poudaril: »Ker je reproduktivna medicina še relativno mlada veda, je raziskovalno delo edini odgovor na odprta vprašanja!« Napovedal je, da se bo na mednarodni natečaj Medis Awards z novo študijo prijavil tudi naslednje leto in da upa, da bosta v prihodnje znanstvenoraziskovalno sodelovala tudi z njegovo tokratno tekmico, ginekologinjo doc. dr. Reko Brubel, katere raziskovalno delo zelo ceni.
Nagrajeni raziskovalci so proučevali še mnoga druga nadvse pomembna vprašanja, ki bodo v prihodnosti spreminjala življenja bolnikov, med drugim različne oblike vnetij mišičnih in vezivnih narastišč bolnikov s spondiloartrtitisom in psoriatičnim artritisom, odziv bolnikov z depresijo na najpogosteje predpisovani antidepresiv, možnosti preprečevanja kroničnih vnetnih črevesnih bolezni, redko bolezen hereditarni angioedem, ki se v klinični praksi pogosto zamenjuje z alergijo, merjenje prisotnosti vnetja v izdihanem zraku bolnikov s KOPB in drugo. Letošnji finalisti in zmagovalci natečaja International Medis Awards for Medical Research dokazujejo, da jih kljub geografski razpršenosti od Skopja do Dunaja in neenakim razmeram za klinično in znanstvenoraziskovalno delo vodi podoben motiv, to pa je predvsem pomoč bolnikom.
Besedilo: Slavka Brajović Hajdenkumer // Fotografije: arhiv Medis, Shutterstock
Novo na Metroplay: Kako se dobro ločiti? | N1 podkast s Suzano Lovec
