Po snemanju možganske aktivnosti univerzitetnih študentov so raziskovalci na Norveškem ugotovili, da lahko pisanje z roko izboljša učenje in spomin. Glede na raziskavo, objavljeno v petek v reviji Frontiers in Psychology, je tipkanje morda hitrejše od pisanja z roko, vendar je manj spodbudno za možgane
Po snemanju možganske aktivnosti 36 študentov so raziskovalci na Norveški univerzi za znanost in tehnologijo ugotovili, da lahko rokopis izboljša učenje in spomin. Na začetku poskusa je bilo učencem rečeno, naj pišejo besede v ležeči pisavi (kurziv) z digitalnim peresom na zaslonu na dotik ali pa vtipkajo iste besede s tipkovnico. Ko se je na zaslonu pred njimi pojavila beseda, kot je gozd ali jež, so imeli 25 sekund časa, da jo znova in znova napišejo ali vtipkajo.
Medtem je kapa senzorjev na njihovi glavi merila njihove možganske valove. 256 elektrod v kapi je bilo pritrjenih na lasišče in so beležili električne signale možganov študentov, vključno s tem, kje so bile možganske celice aktivne in kako so deli možganov komunicirali med seboj.
"Naša glavna ugotovitev je bila, da rokopis, v primerjavi s tipkanjem, aktivira skoraj cele možgane, ki skorajda ne aktivira možganov kot takih. Možgani nimajo velikega izziva, ko pritiskajo tipke na tipkovnici, v nasprotju s tem, ko te črke oblikujejo ročno," je povedala Audrey van der Meer, soavtorica študije in profesorica nevropsihologije na NTNU.
Študija je še posebej pokazala, da pisanje z roko zahteva komunikacijo med vizualno, senzorično in motorično skorjo možganov. Ljudje, ki so pisali z digitalnim peresom, so si morali vizualizirati črke, nato pa uporabiti svoje fine motorične sposobnosti za nadzor gibanja med pisanjem. "Ko morate ročno oblikovati črke, bo "A" videti popolnoma drugače kot "B" in zahteva popolnoma drugačen vzorec gibanja," je dejala van der Meer.
Nasprotno pa so tipke pri tipkanju večinoma enake, ne glede na črko. Posledično je študija pokazala, da je tipkanje zahtevalo manj možganske aktivnosti v vidni in motorični skorji. "Ker so med tipkanjem aktivni le majhni deli možganov, ni potrebe, da bi možgani komunicirali med različnimi področji," pravi van der Meerova.
Njena prejšnja raziskava pri otrocih in mladih odraslih je podobno pokazala, da so možgani ljudi bolj aktivni med pisanjem z roko kot med tipkanjem. Študija iz leta 2017 z Univerze v Indiani je tudi pokazala, da bi pisanje z roko lahko povezalo vizualne in motorične sposobnosti, kar bi otrokom lahko pomagalo pri boljšem prepoznavanju črk.
Vendar zaenkrat obstajajo mešani dokazi o tem, ali lahko pisanje zapiskov na papirju v primerjavi s prenosnim računalnikom pomaga ljudem, da si bolje zapomnijo in razumejo informacije v razredu ali izboljša njihovo uspešnost pri testih.
Prav tako je težko vedeti, ali in kako bi se možganska aktivnost v novi študiji lahko prevedla v resnične izboljšave učenja ali spomina, je dejal Ramesh Balasubramaniam, nevroznanstvenik na kalifornijski univerzi Merced, ki ni bil vključen v raziskavo.
"Študija je pokazala, da ko učenci pišejo z roko, se veliko povezav dogaja iz čelnih in temporalnih predelov možganov, ki so bolj povezani s spominom," je dejal. »Toda prihodnja študija bi dejansko lahko testirala udeležence, česa se spomnijo iz teksta, ki so ga napisali ročno in kaj so vtipkali."
Balasubramaniam je dejal, da bi lahko tudi starejši odrasli videli kognitivne koristi od rokopisa, a misli, da so največje koristi takrat, ko se možgani še razvijajo, ker nekako sovpada z drugimi glavnimi učnimi procesi, ki se dogajajo. V Združenih državah nabor akademskih standardov Common Core, ki jih je sprejela večina zveznih držav, zahteva, da se otroci učijo rokopisa v vrtcu in prvem razredu. Postavlja tudi mejnike tipkanja za učence četrtega, petega in šestega razreda.
"Trenutno se otroci učijo pisanja z roko. Vedno jih bodo učili pisanja z roko. Koliko dejansko uporabljajo rokopis, bo mešanica njihovih lastnih osebnih preferenc in nato pričakovanj učilnic, v katerih se nahajajo," je povedala Morgan Polikoff, izredna profesorica izobraževanja na USC Rossier School of Education.
Pisanje z roko je lahko bolj koristno za nekatere otroke kot za druge, je dodal. "Nekateri otroci imajo morda težave s fino motoriko, zato bo rokopis zanje izziv," je dejal Polikoff. Po drugi strani pa obstaja nekaj dokazov, da je rokopis, zlasti kurzivni rokopis, še posebej primeren za študente z disleksijo.
ZDA so bile pod političnim pritiskom, da bi v šolah zahtevali kurziv. Kalifornija je na primer lani sprejela zakon, ki določa, da morajo učitelji v javnih šolah od prvega do šestega razreda poučevati kurziv. Polikoff je ocenil, da ima približno 20 držav neke vrste kurzivne zahteve.
Toda znanstveniki ne vedo, ali kurziv ponuja kakšne dodatne kognitivne prednosti pred pisanjem v tisku. Polikoff je dejal, da nekateri ljudje podpirajo poučevanje kurzive preprosto zato, ker so bili zgodovinski dokumenti napisani na ta način, ljudje tradicionalno podpisujejo svoja imena s kurzivo ali samo zato, ker "je to čudovita umirajoča umetnost."
Po drugi strani pa je van der Meer dejala, da jo pogosto "obtožujejo, da se želi vrniti v kameno dobo", ko zagovarja, da bi učenci v šolah pisali z roko. Tako rokopis kot tipkanje bi morala imeti prostor v učilnici, je dejala. "Živimo v digitalnem svetu in digitalni svet je tu, da ostane," je dejal van der Meer. "Če morate napisati dolg esej ali dolgo besedilo, potem je očitno veliko bolje uporabiti računalnik."
Preberite še:
- Matej Zemljič (Skrito v raju) zdaj o razhodu s punco povedal bolečo resnico
- Nuša Lesar prvič na tak način delila posnetek s svojim sinčkom
- Helena Blagne v prosojni obleki plenila vse poglede, je morda pokazala preveč?!
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord
