Peter Svetina (Metuljčki in mehaniki): »Vtis, da se ni zgodilo nič bistvenega, ni pravi!«

20. 9. 2019
Deli
Peter Svetina (Metuljčki in mehaniki): »Vtis, da se ni zgodilo nič bistvenega, ni pravi!« (foto: profimedia)
profimedia

Večkrat nagrajeni pesnik, pisatelj in prevajalec Peter Svetina, ki s svojimi deli najpogosteje nagovarja otroke, se z mladinsko književnostjo vrsto let ukvarja tudi teoretsko. Tako je nastala tudi njegova zadnja knjiga Metuljčki in mehaniki.

Pri Mladinski knjigi je po desetletju raziskovanj izšla knjiga Petra Svetine, ki do neke mere nadaljuje in v celoto povezuje tudi predhodno delo antologije slovenske književnosti med letom 1920 in 1948 Pionirji na promenadi. Z monografijo Metuljčki in mehaniki Svetina zajame časovno obdobje slovenske mladinske književnosti med meščanstvom in socializmom.

knjigaKnjiga tako prinaša pogled na oblikovanje literarnega kanona po drugi svetovni vojni, med drugim pa tudi dragocene in manj znane informacije o zgodovini slovenskega založništva za otroke in mladino pri nas.

Cenzura v mladinski književnosti

»Vtis, da se slovenski mladinski literaturi s spremembo družbenega režima po drugi svetovni vojni ni zgodilo nič bistvenega, torej ne bo pravi,« je v knjigi med drugim jasen avtor. »Bistveno, kar se je zgodilo, je bila redukcija sveta na eno, aktualno socialistično (komunistično) idejo in vrednote, povezane z novim družbenim sistemom, ki je drugi pol družbenega življenja med vojnama (meščanski, krščanski) odstranjala (in ga vsaj v mladinski književnosti odstranila) iz takšnih ali drugačnih družbeno priznanih kanonov. Odstranila je tudi zavest o več možnih družbeno priznanih, družbeno sprejemljivih izbirah (svetovnega nazora).«

Svetina svoje ugotovitve podkrepi s številnimi primeri očitnega ’očiščenja’ mladinske literature od duhovnega pola.

Del tovrstne cenzure je šel po poti lastnih avtorskih posegov …

  • »... kot smo to videli na primerih Seliškarjevega povojnega posega v Bratovščino Sinjega galeba in Bevkove priredbe dveh delov povesti o Lukcu v eno: drugi del, Lukec išče očeta, je v izdaji iz 1954 kot zadnja tri poglavja dodan spremenjenemu Lukcu in njegovemu škorcu. Mladi bralec sredi 60. let ali 70. let ni več mogel vedeti, da povojne izdaje obeh del niso enake tistim, ki jih literarni učbeniki omenjajo z letnicami nastanka oz. prvega izida, 1931 oz. 1932 (obe Bevkovi knjigi o Lukcu) in 1936 (Seliškarjeva Bratovščina Sinjega galeba), imel je vtis, da so ta dela nastala v 20. letih in da jih zdaj sam po tolikih letih bere nespremenjena.«

… povojni kanon pa je v besedila posegal tudi prek uredniških in prevajalskih vzvodov.

»... nekatere otroške in mladinske knjige iz časa pred drugo svetovno vojno so po vojni izhajale pod istimi naslovi, čeprav ni šlo za ponatise, ampak za izbore, ki niso vključevali besedil (zlasti) s krščansko tematiko: Metuljčki Anice Černej, Racko in Lija Bogomirja Magajne itn. S tem mehanizmom je povezano tudi poseganje v literarne opuse posameznih avtoricin avtorjev, ki so objavljali tudi po drugi svetovni vojni (Miklavžev večer, Mihec in Jakec Josipa Ribičiča itn.).«

Za več branja na dano temo vabimo zainteresirani, da si ob priliki v roke vzamejo knjigo Metuljčki in mehaniki.

O avtorju

Peter Svetina

Peter Svetina se je rodil leta 1970 v Ljubljani. Najprej je na medicinski fakulteti študiral medicino, pozneje pa na filozofski fakulteti doštudiral slovensko književnost in jezik ter magistriral in doktoriral iz starejše slovenske poezije.

Starejšim slovenskim tiskom se ni posvečal samo doma, ampak jih je večkrat iskal tudi drugod, na Hrvaškem, na Danskem, v Angliji. To, da rad hodi okrog in da ga zanimajo stare knjige, se večkrat opazi v njegovih pesmih in zgodbah.

Njegova prva objavljena knjiga je slikanica O mrožku, ki si ni hotel striči nohtov (1999). Kmalu je po zgodbi nastala tudi lutkovna igra. Štiri leta kasneje (2003) se je mrožek pojavil ponovno, in sicer v zgodbi Mrožek dobi očala. Sledile so knjige za otroke in mladino: zgodbe Lila mesto (1999), Vidov angel (2000), pesniška zbirka Mimosvet (2001), detektivki Usodne platnice (2001) in Skrivnost mlečne čokolade (2002), mladinski roman Škržati umolknejo opolnoči (2005). Leta 2001 je izšla tudi pesniška zbirka za odrasle Kavarna v prvem nadstropju, za katero je leto kasneje dobil nagrado za najboljši prvenec. Nekaj pesmi in zgodb je prevedenih v nemščino, angleščino in korejščino.

Ob pisanju za otroke piše tudi strokovne in znanstvene članke o starejši slovenski in mladinski književnosti, o kriminalkah in baladah, prevaja, na univerzi v Celovcu predava slovensko književnost, sodeloval pa je tudi pri pripravi beril za književnost v osnovni šoli.


https://www.emka.si/webapp/wcs/stores/servlet/sl/emkasi/metulj%C4%8Dki-in-mehaniki-subvencija-p-9789610154006

Novo na Metroplay: Alya o trenutkih, ki so jo izoblikovali, odraščanju in ljubezni do mnogih stvari v življenju