Pet od šestih najbolj nasilnih mest je v Mehiki

Pet od šestih najbolj nasilnih mest je v Mehiki (foto: Profimedia) Profimedia
Vir: STA
15. 3. 2019

Pet od šestih najnasilnejših mest na svetu je v Mehiki, neslavno prvo mesto med vsemi zaseda Tijuana. Tako kaže poročilo mehiške neprofitne organizacije za leto 2018, ki je mesta po nasilnosti razvrstila glede na število ubojev oz. umorov.

Organizacija je v poročilu izpostavila, da je število umorov oz. ubojev v Mehiki v zadnjih letih zaradi vojne, ki jo mehiška vojska vodi proti kriminalnim združbam, doseglo zgodovinsko raven, povzema francoska tiskovna agencija AFP.

Samo v Tijuani ob meji z ZDA, kjer se lokalne mamilarske združbe spopadajo za prevlado na dobičkonosnem trgu mamil, je bilo glede na poročilo lani na 100.000 prebivalcev 138 žrtev umorov, kar pomeni v povprečju sedem umorjenih ljudi na dan.

Na drugem mestu je letoviški Acapulco, kjer so zabeležili 111 umorov na 100.000 prebivalcev. Tretji je venezuelski Caracas, ki ga je kriminal preplavil zaradi globoke politične krize in posledičnega pomanjkanja hrane in drugih osnovnih dobrin. Tam je na 100.000 prebivalcev 100 žrtev umorov ali ubojev.

Četrto in peto najnasilnejše mesto sta še dve mehiški mesti - Ciudad Victoria in Ciuadad Juarez. Tudi šesto mesto je zasedel mehiški kraj - mesto Irapuato, ki je prizorišče spopadov za nadzor nad ukradenim gorivom. Sicer pa je med 50 mesti na lestvici 15 mehiških - več kot katerihkoli drugih. Sledita Brazilija s 14 in Venezuela s šestimi mesti. Izmed vseh 50 najnasilnejših mest jih le osem ni v Latinski Ameriki, piše spletni portal Mexico News Daily.

Poročilo ob tem opisuje krizo, v kateri se je znašla Mehika, in pod vprašaj postavlja vojaški pristop v spopadu s kriminalom. Nekdanji mehiški predsednik Felipe Calderon je leta 2006 razglasil vojno proti preprodajalcem mamil, v katero je poslal vojake, marince in zvezno policijo.

To strategijo je nadaljeval njegov naslednik Enrique Pena Nieta, novi mehiški predsednik Andres Manuel Lopez Obrador pa je v kampanji obljubil, da bo umiril razmere, ki da so iz države naredile pokopališče. A je nedavno tudi sam v Tijuano poslal vojaški bataljon, načrtuje pa tudi ustanovitev 70.000-članske narodne garde, ki naj bi pomagala znova vzpostaviti javni red in mir.

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri