Smiljana in Marko Nabregoj sta par na posebni misiji. V Moravskih Toplicah sta divjim in domačim živalim pred skoraj tremi desetletji ponudila nov dom, ki sta ga želela širiti in urediti dodatne prostore za živali in botanični vrt.
"Najbolj me moti to, da v Sloveniji ni zavetišč, ki bi bila razporejena po pokrajinah in značilnih živalskih vrstah, ki v njih živijo," je povedala Smiljana Vaupot Nabregoj, doktorica veterine, ki se je po študiju zaposlila v klavnici, kar jo je nazadnje spodbudilo, da je kljub ne ravno pogosti praksi z možem stopila na samostojno veterinarsko pot.
"Ko sva odpirala zasebno ambulanto, naju je gnalo predvsem prepričanje, da si vsaka žival zasluži celosten pristop, ki vključuje zdravljenje, sočustvovanje in popolno oskrbo, ne glede na to, ali gre za hišnega ljubljenčka ali za 'ekonomsko' žival," pove Smiljana in dodaja, da so se pri njih znašle že vse živali – od zapuščenih muc, lisic do štorkelj, jazbeca, kormorana in nutrije. S Koroškega v Prekmurje In čeprav Smiljana in Marko oba prihajata s Koroškega, sta zavetišče za divje živali uredila v prekmurski hiši, kjer sta se prvič spoznala, kar je določilo tudi njuno področje delovanja.
Kot se za pokrajino spodobi, je v njunem zavetišču posebna pozornost namenjena štorkljam, ena izmed njih pa je v njunem domu za živali preživela kar 23 let. "Naš azil za štorklje, ki vključuje tudi druge prostoživeče živali, potrebne pomoči, je neuraden, čeprav nas imajo na odgovornih ministrstvih zabeležene, in dokler delamo prostovoljno, nas pustijo pri miru," pojasnjuje Smiljana in dodaja, da je zavetišče namenjeno samo prostoživečim živalim.
V nasprotju z veterinarsko etiko "V naši državi so vedno težava denar in različne prepovedi. Zadeve okoli prostoživečih živali, ki niso zaščitene ali so lovne, niso urejene, pravzaprav je takim živalim prepovedano pomagati. To pa je seveda v nasprotju z veterinarsko etiko," še pojasnjuje Smiljana, ki svoj čas namenja tudi ozaveščanju ljudi glede pomoči divjim živalim v naravi.
"Na žalost ljudje v želji, da bi pomagali, še vedno naredijo več škode kot koristi," pove Smiljana, ki obenem poudarja, da v njihovem zavetišču najdete le invalidne živali. "Na leto z našega dvorišča odletijo dve ali tri ptice, ki nas potem vsako leto pridejo obiskat in s svojimi partnerji krožijo nad našim vrtom," nadaljuje Smiljana in poziva, da vedno prej, preden vzamete žival k sebi, pomislite, ali ji lahko zagotovite tri nujne dejavnike; ljubezen, čas in denar.
