Lani, nekje po božiču, na glavnem novomeškem trgu. Dober koncert, prigrizek s stojnice, živahen klepet. »Gremo še v Zavinek pogledat,« je rekla prijateljica. »Ko sta bila otroka majhna, smo se en večer med prazniki obvezno zapeljali tja. Imaš kaj videti!«
Dolenjski Betlehem
In smo šli. Vas Zavinek pri Škocjanu bo letos že 20. leto zažarela kot mali dolenjski Betlehem. Vse se je začelo, ko so imeli v občini Škocjan tekmovanje za najlepše okrašeno vas. Zmagal je Zavinek. Vaščani, okoli 65 jih je, so bili tako navdušeni, da so krašenje nadaljevali. Lučkam so se pridružile svetlobne cevi, jaslicam, osvetljenim hišam in kapelici pa liki živali ter različnih risanih in knjižnih junakov. Figure izdelujejo iz vezanih plošč, jih pobarvajo ter natančno obrobijo z lučkami in cevmi, da zares zaživijo.
Nekatere se tudi premikajo. Vsako leto dodajo nekaj novih ter pazijo, da se njihova postavitev spreminja.
Prečkamo osvetljeni most čez reko Raduljo, po kateri 'pluje' družinica svetlečih se labodov. Na drugi strani žari grad, na pobočju jaslice. Pod kozolcem sredi vasi nas postrežejo s kuhanim vinom in čajem. »Samo prostovoljne prispevke zbiramo,« z roko odmahne domačin na vprašanje, koliko smo dolžni. Potem se izgubimo v lesketajoči se pravljici, v kateri se smrkci družijo s severnimi jeleni, Sneguljčica in palčki rajajo z gozdnimi živalmi, junaki iz Ledene dobe uživajo v snegu, Eskim s svojim psom maha izpod modrega igluja. Srečamo še Mašo in medveda, čebelico Majo, backa Jona, Pepeta in Ostržka, Nodija, minione, čredo domačih živali, snežake in Dedka Mraza ... Ribič iz reke vleče ribo, ki mu jo izmakne maček, mlinarja peljeta žito v mlin, žagar žaga, Martin Krpan koraka s kijem, mesarico in kobilico. Otroci vriskajo, vlečejo starše sem in tja, kažejo s prstki. Nič jih ne zebe med vsemi temi lučkami.
Dober glas seže v deveto vas, zato je obiskovalcev Zavinka vse več. Ne le Dolenjcev; z vseh koncev se pripeljejo. Vas v dobrih dveh tednih – letos od 22. decembra do 6. januarja – obišče že 15 do 20 tisoč ljudi. Bodite med njimi, ko pade mrak, ne bo vam žal.
Božična bajka v Mozirskem gaju
Mozirski gaj ni samo hortikulturni park, s številnimi etnološkimi objekti, kot so kozolec, kašča, čebelnjak, kovačija, vodni mlini, preužitkarska hiša in kopija najstarejše mozirske hiše, je na šestih hektarjih ustvarjena čudovita simbioza rož, mogočnih dreves, okrasnih grmov in muzeja na prostem. Gaj, ki je pred skoraj štirimi desetletji nastal na zaraščeni gmajni, polni divjih odlagališč odpadkov, se je do danes razvil v enega najlepših tovrstnih parkov. Za obiskovalce je zanimiv v vsakem letnem času. Letos so prvič v svoji zgodovini pustili zanje vrata odprta tudi v zimskem času in s pomočjo pol milijona bleščečih lučk ustvarili pravo Božično bajko. Urejene poti med mogočnimi drevesi in čudovitimi grmički, ob potočkih in bajerjih, mostički in skriti kotički so že v začetku prazničnega meseca zasijali v mehki svetlobi.
Ob vodi na otroke čakajo osvetljene figurice pingvinov, družbo jim delajo radovedni polarni medvedi in zime veseli snežaki. Otroške obiskovalce Božične bajke bo s svojim prihodom razveselil Božiček, zanje bodo organizirane tudi zabavne ustvarjalne delavnice, pravljično vzdušje v dolgih zimskih večerih pa jim bo s pripovedovanjem pravljic in bajk pričaral pravljičar. Zadnji adventni konec tedna bo pred Mozirskim gajem potekal božični bazar, na katerem se bodo predstavili lokalni izdelovalci domače in umetne obrti, praznične dneve pa bodo popestrili tudi nastopi pevskih zborov. Park se odpre, ko se začne mračiti, zadnji obiskovalci se morajo posloviti ob 21. uri, ko se še za zadnjo bajko postavi pika in je čas za spanje, ko na majhne, kuštrave glavice čaka topla postelja, da jih na krilih domišljije odnese proti najlepšim sanjam, narava pa se v spokojni temi spet ovije v svoj mir.
Edinstvena božična vas v Banovcih
Od tretje adventne nedelje pa vse do svetih treh kraljev (6. januarja) se bodo Banovci, majhna vasica na obronkih Prekmurja, odeli v praznična oblačila in se spremenili v Božično vas, edinstveno v Sloveniji. Številni vaščani bodo namreč pred svoje hiše postavili božične jaslice. Nekateri so jih izdelali sami in uporabili materiale, ki jih ponuja narava (les, glino, koruzno ličkanje) ali pa so v roke vzeli volno in blago, da so figure odeli v oblačila. Ponekod čez božično pokrajino tečejo potočki in se pasejo nepregledne črede ovac, drugje je sveta družina skrita v toplem zavetju drevesnega debla. Vse pa zvečer, ko globoka zimska tema leže na vas, zažarijo v tisočerih lučkah, ki mehčajo mraz in grejejo noč. Da pa se segrejejo tudi premraženi prsti, je pred gasilskim domom mogoče dobiti čaj in kuhano vino.
Sedemnajsto leto zapored že vaščani postavljajo jaslice pred svojimi domovi, vsako leto kaj spremenijo, dodajo kaj novega, kaj tudi odvzamejo. Postavljavcem z nasveti pomaga posebna komisija, ki jaslice ocenjuje in na koncu razglasi najboljše. »Poudariti pa je treba, da prvotni motiv za postavljanje jaslic gotovo ni nagrada, ampak predvsem skupinski duh, ki prežema vas v tem obdobju,« poudarja Ivan Kuhar, organizator iz Zavoda Marianum, ki skupaj z Gasilskim društvom Banovci, občino Veržej in Termami Banovci skrbi, da ta del Prekmurja v decembru zaživi v prazničnem duhu.
»Pred petimi leti smo se povezali različni akterji iz Premurja, ki ponujamo vsebine, vezane na božične praznike, in zastavili smo projekt, imenovan Božična Prlekija. Vanj smo poleg Božične vasi Banovci zajeli še decembrsko razstavo jaslic v rokodelskem centru Veržej, na sveto noč bo pri Ivanovem izviru na Razkrižju na ogled predstava Božična noč, 26. decembra pa bo pred veržejskim gasilskim domom še božični koncert.« Dogodkov v zimsko zasanjani in vedno gostoljubni Prlekiji bo ravno prav za vsak okus, tako za ljubiteje kulturnih prireditev kot za tiste, ki si želijo v miru občudovati ustvarjalnost in naklonjenost ljudskemu izročilu.
Besedilo: Katarina Mahnič; Nives Cvikl
Fotografije: Jože Hartman, Sašo Muhič, Filip Eremita, Mvm Servis, Damir Skuhala, Marko Suhoveršnik
