Osupljive zgodbe iz sveta znanstvenega raziskovanja od genov do zvezd

Osupljive zgodbe iz sveta znanstvenega raziskovanja od genov do zvezd (foto: shutterstock) shutterstock
14. 2. 2016

Na kaj pomislite, ko slišite besede znanost, znanstvenik in odkritje? Na čudaške možakarje razmršenih las, ki cele dneve ždijo v svojih laboratorijih? Težko bi se bolj motili. Svet znanosti je v resnici poln drugačnih in nadvse osupljivih zgodb, med katerimi se kakšna lahko pohvali tudi s tako razburljivim razpletov, da bi se ga ne sramoval niti filmski James Bond! Naj vas prepričamo ...

Dr. Sašo Dolenc je fizik in filozof, ki ga je svet znanosti strastno zanimal praktično od nekdaj. Bojda je že kot tabornik svojim vrstnikom rad pripovedoval zgodbe o nenavadnih znanstvenih odkritjih, kasneje pa si je med študijem filozofije znanosti delal še zapiske najbolj osupljivih zgodb, na katere je naletel. Prav iz teh zapiskov, v katerih se je nabralo materiala za več kot 300 zgodb, pa tudi iz želje, da bi svoje navdušenje nad znanostjo delil z javnostjo, je nastala knjiga Od genov do zvezd.

3 osupljive iz sveta znanosti!

Da si boste lažje predstavljali, kako zanimivo je lahko branje takšnih zgodb, pa tudi, kako zanimiv je v resnici svet znanosti, bomo v nadaljevanju iz knjige na kratko povzeli naslednje tri vzorčne primere ...

1. Kako smo Slovenci Kitajcem postavili internet!

  • »Leta 1985 so takrat povsem novo stavbo Cankarjevega doma v centru Ljubljane za več kot dva meseca zaprli. Javnost so obvestili, da bodo izvajali redna vzdrževalna dela, v resnici pa so kulturni hram, ki je bil takrat edina klimatizirana stavba v Ljubljani, v popolni tajnosti začasno spremenili v visokotehnološko tovarno. Inženirji podjetja Iskra Delta so pod nadzorom tajnih služb noč in dan izdelovali in preizkušali sestavne dele računalniškega omrežja, s katerim so nameravali povezati policijske postaje desetih največjih kitajskih mest.«

kasetaVse skupaj se je začelo na zagrebškem sejmu, kjer so na predstavitvi računalnikov Iskre Delta te opazili Kitajci. Potem, ko jim je zadišala ameriška tehnologija, ki je bila v računalnike vgrajena in do katere sami niso imeli dostopa zaradi embarga, so s takratnim notranjim ministrom Jugoslavije Stanetom Dolancem podpisali pogodbo o sodelovanju policij obeh držav. Slednji sprva ni vedel, za kako velik zalogaj se bo izkazal eden od členov pogodbe, v katerem je bilo omenjeno, da bo podjetje Iskra Delta Kitajcem postavilo računalniško omrežje. Srečanju je kmalu sledil šok, vi pa si več o tem, kako se je takratna politika znašla, kaj je storil direktor podjetja Iskre Delta Janez Škrubej, kaj so si o vsem skupaj mislili Američani, kaj je imela z vsem skupaj opraviti CIA in kako so inženirjem Iskre Delta preprečili, da bi se srečali z Gorbačovom, preberite v knjigi Od genov do zvezd.

Zgodba je vsekakor neverjetna in mestoma nadvse razburljiva, predvsem pa nam vsem skupaj lahko služi kot odličen opomnik za dejstvo, da je bila Slovenija v osemdesetih letih dvajsetega stoletja na področju razvoja informacijske tehnologije zares velik in pomemben igralec.

2. Kako doma vzgojiti genija!

šahMadžarski razvojni psiholog Laszlo Polgar je med študijem življenjepisov velikih ljudi s področja znanosti, umetnosti in športa ugotovil, da imajo vsi ti ljudje nekaj skupnega. Prav vsi so se s področjem, na katerem so kasneje zablesteli, sistematično ukvarjali že od malih nog. O svojih spoznanjih je napisal nekaj člankov, a ga takrat – v šestdesetih letih dvajsetega stoletja – nihče ni imel za mar. Zato se je odločil, da bo izvedel eksperiment, s katerim bo dokazal, da so geniji plod vzgoje in ne talenta.

Svojo teorijo je preizkusil na svoji hčerki Susan, ki jo je že kot majhno deklico navdušil za šah.

  • »Ko ni imela še niti pet let, jo je odpeljal na prvo šahovsko tekmovanje, kjer je nihče ni jemal resno, dokler ni pričela s svojimi ročicami suvereno premikati šahovskih figur po šahovnici. Na mladinskem prvenstvu Budimpešte so bili vsi njeni nasprotniki vsaj dvakrat ali trikrat starejši, sama pa je komaj videla na mizico s šahovskimi figuricami, a je vseeno brez izgubljene partije zmagala na turnirju, kar je bila prava senzacija.«

Laszlo je za šah navdušil tudi Susanini mlajši sestrici in prav vse tri sestre Polgar so v šahu naslednja desetletja dosegle prav vse, kar je mogoče. Susan je leta 1984 postala najboljša šahistka na svetu, leta 1991 pa dobila tudi laskavi naslov velemojstrice. Njena mlajša sestra Sofija se je v zgodovino šaha zapisala leta 1989, ko je večkrat zapored zmagala na turnirju v Rimu in tam premagala tudi nekaj velikih imen iz sveta šaha. Najmlajša Judit pa je leta 1991 pri petnajstih postala najmlajša velemojstrica šaha v zgodovini igre, na turnirjih pa premagovala tudi imena, kot so Spaski, Karpov in Kasparov. Danes Judit velja za najboljšo šahistko vseh časov.

3. Spreminjanje navad množic

avtobusAvtor knjige to zgodbo prične z vsem znanim primerom 42-letne prodajalke Rose Parks, ki je v Montgomeryju v Alabami nekega dne vstopila v avtobus in utrujena od dela sedla na prosti sedež v vrsto, kjer so lahko sedeli tako belopolti kot temnopolti potniki. Ker svojega sedeža na eni od naslednjih postaj nato ni hotela odstopiti belcu, so jo po posredovanju voznika avtobusa aretirali policisti in jo odpeljali na policijsko postajo. V tistem trenutku še nihče ni vedel, da gre za naravno prelomen trenutek in da se bo še istega večera v mestu rodilo množično gibanje.

Na tem mestu se seveda porodi nadvse zanimivo vprašanje: v čem je ključna razlika, zaradi katere je Rosina neupogljivost zanetila iskro upora, ki se je razvnela v množično gibanje, medtem ko je šlo enako pogumno dejanje nekega drugega posameznika zgolj v pozabo? Rosa takrat namreč ni bila prva, ki se je uprla rasističnim predpisom.

  • »Kot ugotavlja Charles Duhigg v knjigi The Power of Habit je bilo pri aretaciji Rose Parks zelo pomembno dejstvo, da je veljala za spoštovano meščanko, ki jo je poznalo zelo veliko ljudi. Vest o njeni aretaciji se je hitro razširila in vzbudila nelagodje pri mnogih, ki so jo vsaj na videz poznali.«

Primer Rose Parks je bil skratka edinstven zato, ker je ujel trenutek, v katerem so bili izpolnjeni vsi pogoji za nastanek gibanja. Prisotna so bila tako čustva kot tudi solidarnost in spontanost.

  • »Množična družbena gibanja nikoli ne nastanejo tako, da bi večina naenkrat ugotovila, da je nekaj treba spremeniti, in nato to svoje spoznanje tudi udejanila, ampak se vstaje ponavadi začnejo zaradi konkretnega dogodka, ki ljudi podžge. Za gibanja je pomembno, da znajo kanalizirati motivacijo, ki je v ljudeh že prisotna. Pomembno je tudi, da gre za spontan odziv, ki se kaže skozi čustva ljudi, saj so le-ta lahko dovolj močan notranji vzgib, ki posameznike spodbuja k uporu.«

Več o tem, kako pomemben je pri tem tudi pritisk znancev, pred katerimi se nihče ne želi prikazati v slabi luči, kdaj lahko upor preraste lokalne okvire, pa tudi zakaj je peščica sufražetk dolgo sama agitirala za pravice žensk, kako je enakopravnost žensk počasi postala tema pogovorov v vsakem domu in kdaj so se končno pričeli spreminjati zakoni v prid žensk, si boste lahko prebrali v knjigi Od genov do zvezd.

Priporočamo v branje!

Od genov do zvezd, Sašo Dolenc

Od genov do zvezdKnjiga Od genov do zvezd je zanimiva zbirka osupljivih zgodb iz sveta znanosti, pri čemer zgodbe predstavljajo atraktiven okvir, s pomočjo katerega je mogoče ohraniti jasnost v siceršnji poplavi podatkov. Zbirka izbranih in novih zgodb s številnih področij moderne znanosti bralcu med drugim razkrije, kako smo Slovenci zasnovali kitajski internet, kaj nam sporoča pavov rep, kaj se lahko naučimo od klepetavega papagaja Alexa, kako so se mešali naši geni z neanadertalci, kaj je iztrebilo dinozavre, kako zaznati življenje na tujem planetu in mnogo drugega. Knjigo, v katerih 58 zanimivih kratkih zgodb iz sveta znanosti pestrijo ilustracije Igorja Šinkovca, boste zato gotovo odložili pametnejši, kot ste jo vzeli v roke.

Dr. Sašo Dolenc, po izobrazbi fizik in filozof, se ukvarja predvsem z zgodovino in filozofijo znanosti, o čemer je napisal že več knjig, ki so izšle tudi v angleškem jeziku. Je soustanovitelj in urednik Kvarkadabre – spletnega časopisa za tolmačenje znanosti, kjer objavlja zanimive zgodbe o nastanku znanosti, o ljudeh, ki jo ustvarjajo, o naravnih pojavih in o zakonitostih, po katerih se te godijo.

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri