Noben zlom kosti ni dobrodošel, če je ta posledica zahrbtne in tihe sistemske bolezni skeleta, pa so posledice še toliko hujše. Prevalenca osteoporoze narašča.
Težave se začnejo kazati šele, ko pride do posledic in je bolezen že napredovala. Poprej močne kosti postanejo krhke in lomljive, gibi, ki so bili pred tem samoumevni, denimo skloniti se ali dvigniti otroka, postanejo celo nevarni. O osteoporozi smo se pogovarjali s prof. dr. Tomažem Kocjanom, dr. med., vodjo endokrinološkega oddelka na UKC Ljubljana.
Sestava kosti in kdo je ogrožen
Osteoporoza je bolezen kosti. Sestavljene so iz beljakovinskega ogrodja, v katerego se nalagata kalcij in fosfat, zato so močne in prožne obenem. Ob tem se vse življenje obnavljajo, saj se stara kost razgradi, v prostorih, ki nastanejo, pa se nalaga nova. Ta proces traja do 30. leta. »Starostna izguba kostne mase se začne po 40. letu in traja do smrti. Proces lahko enostavno primerjamo z dvigi denarja z bančnega računa. Brez škode lahko denar dvigamo le toliko časa, kot ga imamo. Enako je pri kosteh, zato je za preprečevanje osteoporoznih zlomov daleč najpomembnejša izgradnja čim višje kostne mase, ki nam zagotavlja dovolj kostnine, tudi če bomo dosegli visoko starost,« pravi doktor Kocjan.
Še posebej so ogrožene ženske v prvih petih letih po menopavzi. Tudi sicer imajo ženske na splošno manjšo kostno maso in živijo dlje kot moški, zato je med bolniki z osteoporozo kar 80 odstotkov predstavnic nežnejšega spola. Kot primer: tveganje za zlom kolka do konca življenja je pri 50-letni ženski 17-odstotna, pri enako starem moškemu pa 6-odstotna. Po drugi strani pa jo po zlomu kolka slabše odnesejo, saj je umrljivost takrat večja kot pri ženskah.
Dejavniki tveganja
Največji dejavnik tveganja je spol, sledi starost. Drugi dejavniki tveganja so še teža, saj je tveganje večje pri ljudeh, ki imajo manjšo telesno težo in drobnejšo konstrukcijo; sorodniki z osteoporozo ali pogostimi zlomi zaradi vpliva dednih dejavnikov; zgodnja menopavza pred 45. letom; prehrana, predvsem premalo uživanja kalcija in vitamina D, pretirano uživanje soli; pomanjkanje telesne vadbe in aktivnosti ter škodljive razvade, denimo kajenje ali pretirano pitje alkohola ali kave. Tudi nekatera zdravila lahko škodujejo kostem, predvsem so to glukokortikoidi, ki jih uporabljamo za zdravljenje artritisa, astme, vnetnih bolezni črevesja, bolezni pljuč, ledvic in jeter.
Pri tem je pomembno tudi opozorilo o t. i. sekundarni osteoporozi, saj se ta lahko pojavi tudi kot spremljevalka drugih bolezni, denimo pri jetrnih boleznih, kroničnih vnetjih črevesja, bolezni ščitnice – hipertirozi, ledvičnih boleznih ... V teh primerih moramo zdraviti tudi osnovno bolezen, če želimo izboljšati kostno gostoto.
Laične zmote o osteoporozi
Z osteoporozo je povezanih tudi nekaj stereotipov oziroma zmot. »Prvi stereotip je vsekakor, da pravzaprav ne gre za bolezen, ampak za izmišljotino farmacevtske industrije. Osteoporoza je sicer res posledica staranja kosti, kar je fiziološki proces, vendar pa je zaradi dolge življenjske dobe fiziološka izguba kostnine danes takšna, da zelo pogosto pripelje do zlomov, česar zagotovo ne želimo in je smiselno preprečiti. Enako se borimo npr. proti staranju žil zaradi ateroskleroze z vsemi posledicami. Pogosta zmota je, da osteoporoza boli. To ne drži, boli šele, ko pride do zloma, prej pa ne, zato jo imenujemo tudi tiha bolezen,« razlaga zdravnik.
Izmera kostne mase je samoplačniška
Osteoporozo vam lahko zdravnik odkrije z merjenjem mineralne kostne gostote, s tako imenovano meritvijo DXA, ki deluje na podlagi rentgenskih žarkov. Takšna meritev nam pove, kolikšna je nevarnost zloma. Postopek je neboleč, sevanje pa do 15-krat manjše kot pri običajnem rentgenskem slikanju. Meritev mineralne kostne gostote lahko opravite v t. i. DXA-centrih, v Sloveniji jih je okoli 40. Pred meritvijo vam bo medicinska sestra zastavila nekaj splošnih vprašanj, izmerila bo vašo višino in težo. Odstraniti boste morali nakit ter se oblečeni uleči na aparat. V okviru meritve, ki traja okoli 10 do 15 minut, vam izmerijo vrednost mineralne gostote v vratu kolka in nato še na hrbtenici. Po končani meritvi dobite natisnjen izvid, ki ga nato pregleda zdravnik.
Cene in uspešnost zdravljenja v Sloveniji
Meritve z DXA so samoplačniške za primarno osteoporozo, ki je posledica staranja in stanejo med 30 in 40 evri. Vse meritve za sekundarno osteoporozo, ki je posledica neke druge bolezni ali jemanja škodljivih zdravil, pa je mogoče opraviti na napotnico. »Že nekajkrat je stroka skupaj z zvezo društev bolnikov z osteoporozo na ustrezne organe odločanja posredovala z dokazi podprto prošnjo za odobritev merjenja z DXA na napotnico tudi za primarno osteoporozo, a za zdaj žal brez uspeha,« dodaja Kocjan.
Je pa toliko bolj uspešno in kakovostno zdravljenje bolnikov z osteoporozo v Sloveniji. »Obravnava osteoporoze v Sloveniji je na visokem nivoju. Naši družinski zdravniki so dobro izobraženi v tem smislu, poteka tudi presejanje na tveganje za zlom v referenčnih ambulantah. Na recept je možno predpisati vsa zdravila za osteoporozo, ki so registrirana v EU. Rezultati so očitni, saj se število zlomov kolka v Sloveniji kljub naglemu staranju prebivalstva ne povečuje. Slabost obravnave je omejitev meritev z DXA na napotnico. Izboljšati bo treba tudi obravnavo bolnikov, ki so že utrpeli zlome, predvsem zlome kolka in vretenc. Ti posamezniki so namreč močno ogroženi za nove zlome, zato jih je nujno zdraviti,« še pojasnjuje sogovornik.
Preprečevanje in napovedi
Za zdaj bolezni še ni mogoče dokončno pozdraviti, lahko pa jo upočasnimo ali celo zaustavimo njeno napredovanje, pri čemer je bistvo zdravljenja preprečevanje zlomov. Preprečimo jo lahko predvsem z zdravim načinom življenja in uravnoteženo prehrano. Ta mora vsebovati veliko mleka in mlečnih izdelkov, s katerimi telesu priskrbimo okoli 80 odstotkov potrebe po kalciju, preostalo pa lahko v telo vnesemo z uživanjem listnate zelenjave. Ljudje, ki mleka ne prenašajo dobro, lahko posežejo po izdelkih brez laktoze ali nemlečnih virih kalcija, kot so sardine, mandlji, sezam, suho sadje, stročnice, sojini izdelki, kjer pridobimo še vitamine C, K in kalij. Pri tem je zelo pomemben tudi vitamin D, ki pomaga, da kalcij uspešno vstopi iz črevesja v kri, na drugi strani pa njegovo pomanjkanje zmanjša mineralno gostoto, mišično moč, poveča nevarnost padcev in možnost za zlome. Večina ga nastane pod vplivom sončnih žarkov.
Po besedah Kocjana s staranjem populacije narašča tudi prevalenca osteoporoze. Če ne bomo ustrezno ukrepali, lahko pričakujemo res pravo epidemijo osteoporoznih zlomov z vsemi posledicami, kamor spadajo tudi visoki stroški. Že leta 2010 smo v Sloveniji za oskrbo osteoporoznih zlomov porabili 55 milijonov EUR, ta številka naj bi po oceni Mednarodne fundacije za osteoporozo do leta 2025 narasla na 76 milijonov EUR.
Besedilo: Tjaša Platovšek // Fotografije: Shuttterstock
Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ
