Osebno ime je osnovno in najpomembnejše identifikacijsko sredstvo. Z imeni se predstavniki človeškega rodu kličejo že dolga tisočletja, čeprav je težko zanesljivo reči, kdaj, kako in na kateri stopnji človeškega razvoja so nastala.

Skozi čas so se imena sicer spreminjala, a da izvirnost novodobnih staršev ne pozna meja, se kaže predvsem pri na novo snovanih, popularnih in neobičajnih imenih. Navkljub njim bo moralo preteči še precej časa, da bodo z vrha seznama najpogostejših izrinila tista, ki so nam jih podarili naši predniki.

Od magije do etimologije

Že v prvobitnih družbah je ime povezano z magičnimi željami, z etimološkim pomenom in kaže na mistični značaj, usodo človeka. Nekdaj so zato starši otrokom podeljevali imena, ki so izražala vse tisto, kar so od rejencev pričakovali: z dajanjem živalskih imen so želeli, da bi nekatere pozitivne lastnosti živali prešle na otroka (denimo Debora v hebrejščini pomeni čebelo), imena so izpeljali iz rastlinskih poimenovanj (primer Suzana v hebrejščini pomeni lilijo), simbolična so bila imena iz poimenovanja kovin in dragih kamnov (grško Margarites, slovensko Margareta ali Marjeta, kar pomeni biser). Povezanost imen z mistiko ali bogovi se kaže v teoforičnih imenih, na primer Božidar, ki je osnovan na predstavi, da je novorojenec 'božji dar'. Imena so nastala tudi po človeških idealih ali abstraktnih pojmih, denimo v grščini Sofia ali po slovensko Zofija, ki pomeni modrost.

Izvorna značilnost imen po svetu

Najstarejša imena indoevropskih narodov so si sorodna po tem, da so običajno dvodelna, torej zložena iz dveh besed, na primer Vladimir. Posebnost nekaterih imen je, da vsebujejo izraze, ki so povezani z bojevanjem, denimo Bojan, Branislav. Za preteklost je značilna tudi uporaba zaščitenih ali apotropejskih imen, ki so jih dajali z namenom, da bi zaščitili svoje otroke pred demoni in uroki, zato so jih poimenovali kot grde, nezaželene, na primer grško Claudius, ki pomeni šepav, pa slovensko Grdan, Grubonja. S podeljevanjem imen so povezani tudi običaji in sveti obredi: gostije, plesi, obrezovanja, potapljanje v vodi –­ krščevanje. Ponekod imajo celo običaj, da se ime v določenih življenjskih obdobjih zamenja. Tako pri nekaterih vzhodnoazijskih narodih novorojenec ob rojstvu dobi 'mlečno ime', ob vstopu v šolo 'šolsko ime' in tretje ob nastopu polnoletnosti ali ob poroki, torej 'ženitno ime'.

Slovanske korenine v znamenju krščanstva

Slovanski predniki današnjih Slovencev so imeli ob naselitvi svoja slovanska imena, od katerih se jih je do danes obdržala približno tretjina v primerjavi s številom imen, ki so jih imeli Slovenci pred približno tisoč leti. Slovanska imena so bila po pokristjanjevanju nadomeščena s krščanskimi, kar je bilo uzakonjeno na tridentskem koncilu v 16. stoletju. Med narodnim preporodom in z dvigovan­jem narodne zavesti so v slovenski imenski fond proti koncu 19. stoletja začela prihajati (staro)slovanska imena. K njihovemu uveljavljanju so pripomogli tudi močni priselitveni tokovi iz drugih jugoslovanskih republik po drugi svetovni vojni. V zadnjih desetletjih je opazen pojav uveljavljanja skrajšanih, hipokorističnih in deminutivnih oblik svetniških in nesvetniških imen.

V slovenskem jeziku je ime del osebnega imena, sestavljeno in dvočlenske imenske formule ime in priimek, v tem vrstnem redu. To vedenje je pomembno predvsem takrat, kadar je tudi priimek lahko ime, na primer Jernej Damjan. Do nastanka priimkov so bila sicer v navadi enodelna in praviloma enobesedna imena (Valjhun), taka pa so pogosto tudi pravljična imena (Pepelka).

Pogostost in pojavnost skozi statistiko

Po zadnjih podatkih Sursa iz začetka leta 2017 smo v Sloveniji našteli 28.582 ženskih in 26.063 moških imen. 37.939 imen, kar znaša več kot dve tretjini, je unikatnih, štiri imena pa se med prebivalci pojavijo več kot 20.000-krat. Če bi bilo z vsakim imenom poimenovano enako število prebivalcev, bi se vsako ponovilo 38-krat.

27.235 imen je bilo sestavljenih. Med enojnimi imeni, torej nesestavljenimi, ki so se med prebivalci Slovenije pojavili več kot 5-krat, je bilo med ženskimi imeni najdaljše Maksimilijana (13 črk), med moškimi imeni pa Maksimilijan in Massimiliano (12 črk). Najkrajša imena so imela po dve črki (za ženske Lu, Li, za moške pa An, Al, Ty, Om).

Najpogostejši imeni po spolu je med moški še vedno Franc, ki se pojavi 24.330-krat, in med ženskami Marija, ki se še vedno pojavlja v 56.971 primerih. Sledijio Ana, Janez, Ivan, Maja. Tudi po statističnih regijah je daleč na vrhu vseh Marija, medtem ko se med moškimi izmenjujejo Marko, Ivan Franc, Janez, Jože.

Najpogostejša imena po obdobjih rojstva: 1940–1960 sta v vrhu Franc in Marija, 1961–1970 leta Franca zamenja Janez. Prve spremembe na obeh straneh se začnejo pozneje: 1971–1980 sta v vrhu Boštjan in Nataša, 1981–1990 Matej in Maja, 1991–2000 Luka in Anja, 2001–2010 Luka in Nika, 2011–2016 Luka in Eva.

Najpogostejša imena, rojenih v letu 2016, so Luka, Filip, Jakob, Nik, Žan, Mark, Tim, Jan, Vid, Jaka in med nežnejšim spolom Zala, Eva, Ema, Mia, Lara, Maša, Sara, Ana, Julija in Neža.

Neizkoriščeni sta črki C in Č

Najredkejša in izginjajoča imena

Najpogostejša imena, ki so po letu 1990 ne pojavljajo več, so Vilko, Radivoj, Jozo, Vekoslav, Rajmund med moškimi in Hilda, Leopoldina, Angelca, Ladislava in Štefica med ženskami. Istega leta se najpogosteje prvič pojavijo imena: Tian, Tai, Mai, Žan Luka, Nej, Tobias, Tinej, Tej Job med moškimi in Kiara, Ronja, Tanaja, Erin, Tiara, Adelisa, Alea, Merjem, Emily med ženskami. Najpogostejši dvojni imeni po spolu sta Žan Luka in Ana Marija.

Da se ime uvrsti na statistično lestvico, se mora pojaviti vsaj v petih primerih. Pri tem sta najbolj okrnjeni oziroma neizkoriščeni črki C in Č. Med ženskami namreč ni nobenega imena na črko C, ki bi se pojavilo vsaj petkrat, med moškimi pa je najmanj tistih redkih imen, ki se pojavijo na črko Č.

Najredkejša imena v letu 2016 so Adel, Adrijan, Ahmer, Ajnur, Alexander, Anuar, Arijan, Drejc, Ensar, Gaj, Adelina, Alya, Anabel, Anesa, Aylin, Elisa, Emina, Evelyn, Gea in Inaja.

Še malo o priimkih

Najpogostejši priimek ostaja Novak, sledijo Horvat, Kovačič, Krajnc, Zupančič, Potočnik, Kovač, Mlakar, Kos in Vidmar. Najpogostejši priimki, ki se pojavijo v vsaki slovenski regiji samo enkrat, so Čizmanija, Zimet, Skrivarnik, Nareks, Guzaj, Žrlič, Kaferle, Brnot, Mužan, Dužnik, Durn in Šukljan. Najpogostejše kombinacije imena in priimka ostajajo Jožef Horvat, Franc Novak, Janez Novak in med ženskami Marija Novak, Marija Horvat, Marija Krajnc.

Kaj pa znani Slovenci?

Tudi med znanimi Slovenci se vse bolj širi trend tujih, nenavadnih in eksotičnih imen. Naštejmo jih zgolj nekaj: Kanenas (hči pevca Wernerja), Dante in Evan (sinova nekdanje najstniške zvezdnice Hajdi Korošec Jazbinšek), Šanaja (hči pevke Rebeke Dremelj), Ruben in Titan (sinova zakoncev Jerce Legan Cvikl in Milana M. Cvikla), Pasqualle (hči voditeljice Pie Pustovrh), Karas (sin glasbenika Gala Gjurina), Lilu (hči nekdanje televizijke Anje K. Tomažin), Liu in Tai (otroka nekdanjih zakoncev, pevke Pike Božič in hokejista Dejana Kontreca), Lejs Tai in Tia Alexis (otroka misice Anete Salihović), Pšenica in Kresnica (hčeri glasbenika Janija Kovačiča) in Čarna (hči pevca Vlada Kreslina).

Besedilo: Tjaša Platovšek // Fotografije: Shutterstock

11. februar 2018 Zanimivosti foto: Profimedia
Jana

Brali ste prispevek, ki je povzet po članku iz revije

Jana

Naročite se na revijo Jana:

04 511 64 44 izpolnite spletno naročilnico

Ne spreglejte, revija je lahko tudi lepo darilo.
Podarite naročnino svojim najbližjim.


Nova

Polletna naročnina (26 izvodov)

Cena s popustom: 41,39 €

REDNA CENA: 51,74 €

NAROČITE ZDAJ

Story

Letna naročnina (26 izvodov)

Cena s popustom: 48,75 €

REDNA CENA: 65,00 €

NAROČITE ZDAJ

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri