Obilnejši pridelek: Visoke grede

Visoka greda mora imeti drenažni sloj, organski material in prst. (foto: Arhiv) Arhiv
Vir: Jana
27. 4. 2019

Vrt v visoki gredi je alternativa klasičnemu vrtu, si pa moramo za visoko gredo vzeti čas in poskrbeti za močno konstrukcijo, primerno polnitev ter nasaditev rastlin, ki bodo v sožitju bogato uspevale.

Visoka greda, ki je lahko lesena, zidana iz opeke ali kamna, kovinska ali montažna, lahko nadomesti del zelenjavnega vrta. Za vrtnarjenje v visokih gredah se ljudje odločajo iz različnih razlogov – nekaterim zdravstveno stanje ne omogoča prekopavanja in sklanjanja, nekateri imajo na vrtu slabo zemljo ali pa vrta sploh nimajo.

Prostor in velikost

Visoko gredo postavimo na sončni legi. Če bo svoje mesto dobila na zemlji, odstranimo travno rušo, če pa bomo visoko gredo postavili na tlakovce ali drugačno trdno podlago, na dno in ob robovih postavimo debelejši filc. Primerna širina visoke grede je od 100 do 120 cm, dolžina je poljubna, višino pa prilagodimo velikosti, da se vam pri obdelovanju ne bo treba sklanjati. Najlažje vam bo opravljati vrtnarska dela na višini kuhinjskega pulta, zato naj vam bo ta podatek v pomoč.

Plasti

Na dno grede je treba namestiti pocinkano mrežo proti voluharjem in notranje stene obleči v neprepustno plastično ali gradbeno folijo z zračnimi mehurčki, ki zaščiti les pred razpadanjem. Na dno sodijo debele veje v obliki mreže, nanje pa še manjše vejice in dračje, ki naj sega do polovice višine visoke grede. Na veje položimo na glavo obrnjeno travno rušo, nanjo še karton in plast slame, listja, pokošene trave ali sena. Sledi plast komposta ali organskega gnojila, potem pa še univerzalna zemlja. Zemljo do setve prekrijemo z organsko zastirko – iz listja, slame, praproti. Pred setvijo ali sajenjem pa zemljo še enkrat pognojimo z organskim gnojilom. Tako pripravljen material v visoki gredi bo zdržal približno pet let.

Prednosti in opozorila

Med prednosti štejemo dejstvo, da je zemlja v visoki gredi kakovostna in dobro pripravljena, zato so tudi pridelki obilnejši. Ker je greda sestavljena iz številnih organskih materialov, iz katerih se ob razkrajanju sprošča toplota, je zemlja spomladi prej na voljo za setev. Prav tako visoke grede ni treba prekopavati, zemljo namreč pred sajenjem le rahljamo. V primeru močnih nalivov voda ne zastaja na površini in rastline so zaradi višine obsijane z več sonca in svetlobe. Velja pa opozoriti še na nekaj: če zemljo izkopljemo na vrtu ali njivi, tvegamo semena plevelov, jajčeca škodljivcev in spore bolezni, kar lahko močno vpliva na pridelek.

Zasaditev skozi sezono

Na visokih gredah lahko gojimo vse vrtnine, najbolje pa jo bomo izkoristili z mešanimi posevki, zato vsako pobrano rastlino hitro nadomestimo z novo, zemljo pa samo zrahljamo. Spomladanski čas je primeren za sajenje solatnic, kapusnic, čebulnic, graha, ki jih bomo večinoma pobrali še pred začetkom poletja, nato pa ob posajene čebulnice lahko zasadimo še različne plodovke in zelišča. Ob robu visoke grede naj rastejo plazeče vrtnine. Jeseni plodovke pospravimo in posejemo radiče ter posadimo preostale jesenske vrtnine. Ne glede na letni čas pa upoštevamo dobre družbe rastlin, kot to počnemo na klasičnem vrtu. 

Besedilo: Metka Pravst // Fotografije: Arhiv

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri