Francija je maja dobila najmlajšega predsednika in najstarejšo prvo damo. A bolj kot zmaga Emmanuela Macrona je javnost pritegnila razlika v letih predsedniškega para.

Med dijakom in profesorico francoščine, Emmanuelom Macronom in Brigitte Trogneux, soprogo in materjo treh otrok, naj bi iskrica preskočila na neki srednješolski proslavi na zasebni katoliški šoli. Profesoričina druga hči je bila s svojim bodočim očimom takrat tudi sošolka.

Dobrih 20 let pozneje je 39-letni Emmanuel postal najmlajši predsednik Francoske republike v sodobni zgodovini, 63-letna Brigitte, danes babica sedmim vnukom, pa najstarejša francoska prva dama. A ne zmaga sredinske politike nad skrajno desnico, pozornost javnosti je bila ob Macronovi zmagi usmerjena predvsem v razliko v letih francoskega predsedniškega para. Četrtstoletna razlika v partnerskem odnosu resda ni zanemarljiva, a hkrati takšna razlika v letih ne pritegne pozornosti, kadar sta v odnosu starejši moški in mlajša ženska. Zakaj?

Ameriški in francoski predsedniški par

Tudi za ameriški predsedniški par je značilna precejšnja razlika v starosti, skoraj enaka kot pri francoskem. Le da je v tem primeru od soproge Melanie Trump 23 let starejši ameriški predsednik Donald Trump, pa se s tem dejstvom nihče ni izraziteje ukvarjal, kar je ne nazadnje tudi prav, saj gre v obeh primerih za zasebno okoliščino zakoncev. In vendar je zanimivo, da se zdi znatno starejša soproga bistveno zanimivejša za razpravo kot enako starejši soprog.

Zakaj so z vidika družbene percepcije moškim dovoljene mlajše partnerice? Sociologinja prof. dr. Aleksandra Kanjuo Mrčela pojasnjuje: »V družbi, v kateri kljub številnim spremembam še vedno veljajo predstave o tipičnih vlogah spolov – o moškem, ki mora biti uspešen, finančno preskrbeti partnerico in otroke, in ženski, ki naj bi bila mati, skrbnica doma, pomočnica moža. Taka delitev vlog dopušča ali celo pričakuje, da je moški starejši od partnerice, saj se mu s starostjo ekonomska moč povečuje. Medtem pa staranje, ki je povezano z upadom fertilnosti pri ženski, ne pripomore k opravljanju prej opisane 'ženske' vloge.«

Spolne norme

Družbene norme so pomembna struktura, ki temelji na sprejetih vrednostnih usmeritvah. Gre za družbene dogovore o tem, kako naj bi ravnali. Družbene norme nam na eni strani zagotavljajo občutek varnosti, saj naj bi jih vsi upoštevali, hkrati pa vsebujejo tudi ukrepe, če jih ne. Podobno je s spolnimi normami, ki določajo, kako naj bi ravnala spola, kakšna je vloga enega in drugega. Da norma doseže svoj namen, mora vsebovati mehanizem družbenega nadzora. Če je neko ravnanje torej z vidika spolne norme manj sprejemljivo, v javnosti gotovo žanje najmanj pozornost, včasih pa tudi zgražanje in moralno obsodbo. In velika pozornost, ki jo je zaradi osebne okoliščine dobil francoski par, je povezana prav z ignoriranjem tradicionalne delitve vlog med spoloma.

Bolj star, bolj nor

Srednja leta so, predvsem v zahodni kulturi, ki časti kult mladosti, navadno čas za osebno inventuro in oba spola iščeta nove izzive. Zdi se, da se ženske pogosteje oziramo predvsem vase, moški pa pogosteje navzven. Vsakdo v svoji okolici najbrž pozna kakšnega zrelega gospoda, ki se je odločil, da bo starost odložil s pomočjo mlajše partnerice.

Psiholog in klinični imago terapevt Rudi Tavčar je prepričan, da so družbene norme v veliki meri plod biologije: »Starejši in zrel moški lahko namreč tudi z bistveno mlajšo žensko zaplodi potomca in ohrani vrsto. Če pa je ob tem še bogat in močan, to pomeni, da bo za potomce lahko dobro poskrbel in jih lahko obvaroval sovražnikov. Mlajša ženska je praviloma bolj plodna in zdrava, zato je verjetnost, da bo potomec zdrav, večja. Torej se bo genetski material tako starejšega moškega kot mlajše ženske ohranil in oba bosta nadaljevala svoj rod. To je torej z evolucijskega stališča lahko 'win-win' situacija za oba. Če morda pogledamo še malo po arhetipih, moški si želimo biti princi na belem konju in osvajati princese. In princese so praviloma lepe in mlade, ne pa zgubane starke. Starejši moški z mlado partnerico drugim pošilja tudi sporočilo: Poglejte me, mladi negodni samci, kako še vedno vitalen in potenten sem. Bojte se!«

Toyboy

V razmerju med partnerjema naj bi bila razlika v starosti do pet let običajna in moški so navadno starejši od žensk. Precej starejša partnerica v razmerju pa je redkost. Vsaj v javno deklariranem razmerju. To pa ne pomeni, da ženske nimajo mlajših partnerjev ali si jih ne želijo. Nasprotno, imajo jih. Celo ne zelo redko.

Z njimi se srečujejo zasebno, na potovanjih, a v javnosti svoje razmerje skrivajo, saj sta 30-letnik in 50-letnica velik tabu. 'Toy­boy' razmerja v javnosti praviloma priznavajo le svetovne estradnice, kot sta igralka Sharon Stone, ki je bila v razmerju s tremi desetletji mlajšim argentinskim manekenom Martinom Mico, ali igralski par Demi Moore in 15 let mlajši Ashton Kucher, njun zakon je trajal osem let. Ali pa pop ikona Madonna, ki zadnja leta prisega na precej mlajše part­nerje. »Estradnice kot so igralke, pevke ..., tako in tako niso resnični ljudje. (smeh) So lepe, mlade, srečne in kot take jih tudi ljudje dojemamo. Oziroma bolje rečeno, v njih projiciramo svoje neuresničene želje ali neizživete lastnosti in hrepenenja. Nekoč sva se terapevtsko pogovarjali z neko znano slovensko pevko, ki je bila že v svojih zgodnjih tridesetih, ki mi je rekla, da je za javnost že nekaj časa stara 23 let, ker pač izvaja tako glasbo, ki jo poslušajo najstnice. Podoba, ki jo medijsko izpostavljeni posamezniki kažejo v javnosti, je pač samo 'javna persona'. Kakšna je resnica zadaj, pa vedo samo njihovi partnerji in njihovi terapevti. Ja, včasih je to res lovljenje mladosti ali pa uveljavljanje moči. Toyboy morda kje tudi res lahko izraža pravo sliko. Ampak kot rečeno, tega ne vemo,« pripoveduje imago terapevtka Meta Tavčar.

Mama? Oče?

Kaj iščemo in kaj potrebujemo v razmerju? Odgovorov je verjetno toliko, kot je ljudi, čeprav se zdijo vsi odgovori na prvo žogo najbrž podobni. Psiholog Tavčar je prepričan, da se ključ pri izbiri part­nerja vendarle skriva v otroštvu vsakega med nami, saj je izbira partnerjev tako ali drugače povezana z našimi starši kot prvimi predstavniki nasprotnega spola v naših življenjih: »Primerov, ko bi bila partnerica 20 let ali več starejša od partnerja, je res malo. Kako leto gor ali dol pa ni tako neobičajno. Biološko je tudi tukaj manj razlogov za zvezo mlajšega moškega z bistveno starejšo žensko. S starejšo žensko bo težje zaploditi potomce, manj jih bo, saj bo ženska kmalu iz rodne dobe. Pa še družba utegne za takega moškega pomisliti, da išče mamo. Lahko špekuliramo, da mlajši moški s starejšo žensko ponovno dobi zaščito in varnost, kot jo je dobil, ali si jo je želel pri materi. Starejša ženska pa lahko ponovno skrbi za otroka in uveljavi svojo voljo, ki ji je pri sinu ni uspelo uveljaviti. Ali pa si s tem vsaj začasno povrne mladost in živost, ki ju pred leti ni mogla izživeti? Ampak vse to so samo špekulacije. Veste, vsako vedenje ima za vsakega neko logiko. Samo dovolj dolgo moramo poslušati in bomo razumeli tudi najbolj neobičajne zveze. Korenine pa so v otroštvu. Kako je potekal proces navezanosti, kakšna hrepenenja so bila ali pa niso bila izpolnjena ob enem ali drugem staršu ... vse to zelo močno vpliva na naš izbor partnerja.«

Tabuji z omejenim rokom trajanja

Ne le ženske in moški kot ljudje, tudi naše 'tipične' vloge imajo omejen rok trajanja. Medtem ko je bilo nekoč družbeno nesprejemljivo živeti na koruzi, si izbrati istospolnega partnerja, zavestno vzgajati otroka sam, je danes to večinoma že vsaj pogojno sprejeto ravnanje ali vedenje in verjetno bo prej ali slej tudi ženska izbira mlajšega partnerja manj nenavadna, kot je danes. Ne nazadnje smo ženske danes večinoma ekonomsko neodvisne in, biološko gledano, ne le da rojevamo potomstvo, ampak ga lahko same večinoma tudi preskrbimo in v povprečju živimo dlje.

In v tem kontekstu francoski predsedniški par pač ne bi smel zbujati več pozornosti, kot jo ameriški. Ali kot meni prof. dr. Aleksandra Kanjuo Mrčela: »Dejstvo, da je nov francoski predsedniški par takšen, kot je, govori o tem, da se tradicionalno celo v svetu najvišje politike, kjer se mnoge tradicije težko podirajo, spreminja. Tudi to omogoča debato.« In ne nazadnje, vsako razmerje je drugačno in za osrečujoč odnos je pomembno verjetno vse kaj drugega kot leta. Denimo spoštovanje. »Ja, leta so do neke mere tudi pomembna, saj drugače ne bi bila velika večina parov vsaj približno enakih let. Morda je bolj pomembno to, da sta oba vsaj v približno enakem razvojnem obdobju. Tukaj mislim ne samo po starosti, ampak tudi psihološko, socialno, materialno, fizično ... Predvsem pa je pomembno, da se zavedamo, da ljubezen ni čustvo in metuljčki v trebuhu ali gola spolna sla. Tudi to, vendar zaljubljenost z leti mine. Ljubezen je odločitev, da bomo s tem človekom šli skozi življenje, skozi spoznavanje samega sebe, tudi svojih temnih strani, da mu bomo stali ob strani, ko bo delal korake skozi težka življenjska obdobja, ko nas bodo njegove reakcije bolele, da ga poslušamo in sprejemamo njegovo resnico, se ob tem skupaj spreminjamo in zavedanje, da lahko tako najbolj osebnostno zrastemo in se veselimo in slavimo življenje,« razpravo o pomenu razlike v starosti med partnerjema sklene Rudi Tavčar. 

Besedilo: Slavka Brajović Hajdenkumer
Fotografije: osebni arhiv, Profimedia, Shutterstock

20. junij 2017 Zanimivosti foto: Shutterstock
Jana

Brali ste prispevek, ki je povzet po članku iz revije

Jana

Naročite se na revijo Jana:

04 511 64 44 izpolnite spletno naročilnico

Ne spreglejte, revija je lahko tudi lepo darilo.
Podarite naročnino svojim najbližjim.


Playboy

6-mesečna naročnina (6 izvodov)

Cena s popustom: 30,55 €

REDNA CENA: 35,94 €

NAROČITE ZDAJ

Liza

3-mesečna naročnina (13 izvodov)

Cena s popustom: 18,79 €

REDNA CENA: 22,10 €

NAROČITE ZDAJ

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri