Iz Južne Amerike izvirajoči glodavci že več kot desetletje niso redkost ob naših rekah. Povsem udomačeni se v bližini vode sprehajajo celo po središču prestolnice.

Gotovo ste že slišali za nutrije ali vodne podgane, kot jim pravijo nekateri. V resnici gre za simpatične tujerodne prebivalke, ki z našimi podganami niso v sorodu, je pa res, da lahko z njimi brez težav živijo v sožitju. Še najbližji sorodniki so morski prašički in kapibare. Imajo dolge oranžne prednje zobe, rdečkaste smrčke, merijo do 60 centimetrov in tehtajo do 9 kilogramov. Zaradi velikega apetita dnevno pojedo do 25 % svoje telesne teže, zato nič čudnega, da pogumnejše rade brskajo po kompostnih odpadkih in rade volje vzamejo prigrizek mimoidočih.

Uspelo se jim je rešiti

Že pred drugo svetovno vojno so jih gojili za pridobivanja krzna. O prvih znanih farmah so poročali že med letoma 1930 in 1940, nato pa so zaradi upada cen kožuhov razmere na trgu za rejce postale povsem nevzdržne. Rejo so opustili, živali pa spustili v naravno okolje. Čeprav niso avtohtona živalska vrsta, so razmere v našem okolju zanje povsem ugodne, danes jih lahko opazimo tako rekoč po vsej državi. Na rečnih obrežjih se gostijo z bogatim rastlinjem – ker so vegetarijanke, z zelo širokim spektrom hrane pojedo vse, kar se da pojesti – poleg tega pa odrasli predstavniki nimajo veliko sovražnikov, le mladiče včasih zapleni kakšen pes, lisica ali kuna. Zaradi prilagodljivosti se v ugodnih razmerah močno namnožijo, tako zelo, da samičke ob Ljubljanici povržejo dva, včasih celo tri legla na leto, vsako s po dva ali celo štirimi mladički.

Mnenja so različna

Marsikje po svetu do njih niso tako gostoljubni kot v naši prestolnici. Angleži so uspešni pri njihovem iztrebljanju, Novozelandci pa so sprejeli kar zakon, ki prepoveduje njihov uvoz v državo. Namreč, na brežinah kopljejo rove in na nekaterih območjih povzročijo sesipanje obale. Če izvzamemo to in da malce izpodrinjajo pižmovke, tudi tujerodne vrste, na letni ravni povzročijo le malo škode in za človeka niso moteče. Prenašajo sicer nekaj bolezni, vendar tudi te z zelo redkimi kliničnimi znaki. Lovci pa menijo drugače. Letno jih več odvzamejo (po zadnjih podatkih do 300 primerkov), saj se populacije vztrajno krepijo.

Besedilo: Neja Drozg // Fotografije: Shutterstock 

09. junij 2018 Zanimivosti foto: Shutterstock
Jana

Brali ste prispevek, ki je povzet po članku iz revije

Jana

Naročite se na revijo Jana:

04 511 64 44 izpolnite spletno naročilnico

Ne spreglejte, revija je lahko tudi lepo darilo.
Podarite naročnino svojim najbližjim.


Jana

3-mesečna naročnina (7 izvodov)

Cena s popustom: 14,88 €

REDNA CENA: 17,50 €

NAROČITE ZDAJ

Nova

6-mesečna naročnina (26 izvodov)

Cena s popustom: 41,39 €

REDNA CENA: 51,74 €

NAROČITE ZDAJ

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri