Nobelovca James P. Allison in Tasuku Honjo nad raka z imunoterapijo!

Nobelovca James P. Allison in Tasuku Honjo nad raka z imunoterapijo! (foto: profimedia) profimedia
Vir: STA
1. 10. 2018

Nobelovo nagrado za medicino letos prejmeta ameriški in japonski imunolog James P. Allison in Tasuku Honjo, ki sta razvila posebno imunoterapijo za zdravljenje raka, je danes sporočil inštitut Karolinska. Strokovni direktor ljubljanskega onkološkega inštituta Viljem Kovač je poudaril, da imunoterapija pomeni novo obdobje v zdravljenju raka.

Prva letošnja Nobelova nagrada imunoterapiji za zdravljenje raka"S stimulacijo sposobnosti našega imunskega sistema za boj proti rakavim celicam sta letošnja Nobelova nagrajenca razvila povsem nov način zdravljenja raka," so pojasnili ob razglasitvi nagrade.

Kot je pojasnil Kovač, sta znanstvenika nagrado prejela za razvoj zaviralcev imunskih stikal.

Allison je razvil monoklonska protitelesa anti-CTLA-4, Honjo pa protitelesa anti-PD-1. Proteinska receptorja CTLA-4 in PD-1 namreč imunskim celicam preprečujeta prepoznavanje rakavih celic. S protitelesi pa dosežejo, da celice imunskega sistema rakave celice prepoznajo in uničijo. Rakave celice pri tem propadejo, tako da je učinek zdravljenja dolgotrajen.

70-letni Allison je eden od dveh znanstvenikov, ki sta leta 1995 ugotovila, da CTLA-4 deluje kot proteinsko stikalo na celicah imunskega sistema, limfocitih T. Gre za bele krvničke, ki imajo osrednjo vlogo v delovanju prirojenega imunskega sistema.

76-letni Honjo je prav tako sredi 90. let prejšnjega stoletja odkril PD-1, ki tudi deluje kot stikalo, a na drugačen način.

Japonec je v prvem odzivu poudaril, da želi nadaljevati raziskovanje, "da bi imunoterapija rešila toliko rakavih bolnikov, kot še nikoli". Dodal je, da občuti "izjemno srečo", ko izve, da je s svojim delom pripomogel k ozdravitvi nekoga. "Poleg tega sem dobil še nagrado. Res sem srečnež.

"Seveda sem bil zelo srečen, vendar obenem tudi šokiran," je opisal svoje občutke ob tem, ko je izvedel, da je letošnji Nobelov nagrajenec. O tem so ga obvestili, ko je s kolegi razpravljal o raziskovalnem delu, je dodal na novinarski konferenci na univerzi v Kjotu, kjer predava.

Allison je na spletni strani univerze v Teksasu, na kateri poučuje, zapisal, da je "ob prejemu te prestižne nagrade počaščen in ponižen". "Niti v sanjah si nisem mislil, da bo šlo moje raziskovanje v smer, v katero je šlo," je dodal.

"Lep, čustven privilegij je, ko srečaš rakave bolnike, ki so bili uspešno ozdravljeni s to imunoterapijo. Oni so živ dokaz moči temeljne znanosti," je poudaril.

Nobelovo nagrado bosta prejela na slovesnosti 10. decembra, na obletnico Nobelove smrti. Razdelila si bosta devet milijonov švedskih kron (870.000 evrov).

Kovač je ob tem poudaril še, da gre za novo obdobje zdravljenja raka. Imunoterapijo namreč običajno uvajajo pri zdravljenju bolj napredovanih oblik rakavih obolenj, ki se imenujejo metastaske oblike. Te praviloma niso ozdravljive. Tovrstno zdravljenje bolnikom omogoča, da z boleznijo živijo več let, ali pa bolezen celo izgine, kar z drugimi načini zdravljenja ni bilo mogoče. Izrazil je upanje, da bodo terapijo razvili do tolikšne stopnje, da bodo ljudje čim dlje kvalitetno živeli, je dejal.

V zadnjem času ta način zdravljenja prehaja tudi v nižje stadije bolezni, kjer imunoterapijo kombinirajo z radioterapijo. Tako skušajo dobro slediti bolnikovemu zdravstvenemu stanju in tudi stranskim učinkom imunoterapije, ki so sicer bolj blagi, ter preprečiti hujše učinke, je povedal strokovni direktor onkološkega inštituta.

Ob tem je izrazil veselje, da je to novo področje v medicini prejelo takšno priznanje. Tovrstno zdravljenje se sicer uporablja pri zdravljenju malignega melanoma, ledvičnega in pljučnega raka. S slednjim se ukvarja tudi slovenski strokovnjak.

Lani so nagrado za medicino osvojili trije ameriški znanstveniki za odkritja v zvezi s 24-urnim ciklusom aktivnosti organizmov, znanim kot cirkadialni ritem.

V čakanju na nove nagrajence

Razglasitve letošnjih Nobelovih nagrad bodo v torek nadaljevali z nagrado za fiziko, v sredo pa za kemijo. V petek bodo razglasili prejemnika nagrade za mir, dobitnik nagrade za dosežke na področju ekonomije pa bo znan prihodnji ponedeljek.

Nagrade za književnost letos ne bodo podelili. Razglasili jo bodo skupaj z nagrado za prihodnje leto, kar se je nazadnje zgodilo leta 1949.

Švedska akademija, ki jo podeljuje, se namreč sooča s spolnim škandalom, v katerega je vpleten mož zdaj že nekdanje članice akademije Kristine Frostenson Jean-Claude Arnault. Ta je bil danes obsojen na dve leti zapora zaradi posilstva ženske.

Za STA Blaž Mohorčič

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri