Ni enega samega gena za homoseksualnost, pravi študija

Ni enega samega gena za homoseksualnost, pravi študija (foto: Profimedia) Profimedia
Vir: STA
30. 8. 2019

Tega, kateri spol nas privlači, tako kot naše velikosti ali inteligence, ne določa en sam gen, temveč skupek kompleksnega vzajemnega delovanja različnih področij genoma ter težko določljivi okoljski dejavniki, kažejo rezultati analize pol milijona profilov DNK v okviru velike študije raziskovalcev iz Evrope in ZDA.

Avtorji analize, objavljene v strokovni reviji Science, upajo, da bodo z njo pokopali idejo, popularizirano v 90. letih minulega stoletja, da obstaja močan "homoseksualni gen", ki spolno usmerjenost določa tako, kot je na primer določena barva oči.

"Ugotovili smo, da je iz genoma posameznika dejansko nemogoče predvideti, kakšna bo njegova spolna usmerjenost," je komentiral Ben Neale, sodelavec Inštituta MIT in Harvarda, ki je bila ena izmed več sodelujoči ustanov v tej obsežni analizi, objavljeni v četrtek, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Spolna usmerjenost sicer ima genetsko komponento, so navedli znanstveniki in s tem potrdili predhodne, manjše študije, predvsem tiste, opravljene na dvojčkih.
A kakšna ta bo, je posledica neštetih genov.

"Ni enega samega homoseksualnega gena, temveč gre za prispevek številnih majhnih genetskih učinkov, razpršenih po celotnem genomu," je pojasnil Neale. Temu je treba dodati še okoljske dejavnike, to je na primer, kako je nekdo vzgojen v otroštvu, kjer živi kot odrasel itd.

Analiza je razkrila pet točk na naših kromosomih, lokusih, ki so očitno tesno povezani z našo spolnostjo, a vsak posamezen lokus ima nanjo le zelo majhen vpliv. Pokazala je tudi, da je eden izmed teh markerjev povezan z izgubo las, kar kaže na povezavo z uravnavanjem spolnih hormonov.

Raziskovalci menijo, da bi lahko teh pet markerjev predstavljalo zgolj začetek, na odkritje v prihodnje pa jih čaka še na tisoče.

Znanstvenik iz podjetja 23andMe Fah Sathirapongsasuti, ki je k analizi prispevalo profile strank, ki so sodelovale kot prostovoljci, je komentiral, da genetika nedvomno igra vlogo pri spolni usmerjenosti, a je ta vloga morda zgolj manjšinska, poleg je okoljski učinek, ki se nikakor ne da natančno razložiti.

Večino podatkov, ki so jih analizirali, so raziskovalci pridobili iz britanske zbirke zdravstvenih podatkov UK Biobank. Sodelujoči so bili večinoma belci, ki so morali odgovoriti na vprašanje, ali so imeli spolne odnose z osebo istega spola.

Kot so povedali raziskovalci, se zavedajo, da gre za občutljivo tematiko. Tudi dva soavtorja sama sta razkrila, da sta homoseksualca.

V izogib napačnim interpretacijam so se tudi posvetovali s skupnostjo LGBTQ, kako ugotovitve iz analize najbolj predstaviti. Povzetek so objavili tudi na spletni strani geneticsexbehavior.info.

V organizaciji v podporo skupnosti LGBTQ GLAAD so analizo pozdravili in ocenili, da je priskrbela dodatne dokaze, da je to, ali si gej ali lezbijka, naraven del človeškega življenja.

V četrtek objavljena analiza je tudi ovrgla genetsko študijo 40 družin iz leta 1993, ki je trdila, da je odkrila gen Xq28, ki da definira spolno usmeritev.



Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri