Vse prevečkrat starši kot posebno nagrado otroku ponudimo (največkrat nezdravo) hrano.
Ustrezno obnašanje, dobre ocene, dobro opravljeno delo ali pojedena zelenjava. Pozitivno vedenje, spodbujeno ali nagrajeno s slabo hrano, lahko dodobra zamaje temelje zdrave prehrane, ki jih poskušate privzgojiti otroku.
Dvoumna sporočila
Otroka ne nagradimo z brokolijem, korenjem ali jabolkom, temveč s hrano, ki mu jo omejujemo: s čipsom, sladkarijami, sladkimi pijačami ... Otroka učimo, katera hrana je zanj dobra in katera ne, potem pa mu kot nagrado ponujamo hrano, ki zanj ni dobra. Se pravi, otrok stori nekaj pozitivnega in za nagrado dobi nekaj negativnega. Slaba hrana tako dobi status dobre, bolj zaželene hrane. Poleg tega nagrade običajno ne ponujamo med obrokom, temveč po obroku ali med njimi. Otrokom sporočamo, da če so naredili nekaj dobrega, lahko jedo, tudi če niso lačni. Tako posežemo v njihov prirojeni občutek za lakoto.
Čustveno prenajedanje
Nezdravo hrano lahko otroci začnejo povezovati tudi z določenimi čustvenimi stanji, npr. ko se dobro počutim, ko nekaj dosežem, lahko posežem po nezdravi hrani. Tako dojemanje je le še korak stran od čustvenega prenajedanja, ko takrat, ko se počutimo slabo, sežemo po nezdravi hrani, da bi se počutili bolje.
Bolj vabljivi
Nagrade so vabljive, če so sicer prepovedane in nedosegljive, še toliko bolj. Otroci tako razvijejo večjo naklonjenost do hrane, ki jo dobijo za nagrado, kot do hrane, ki jim je vsakodnevno na voljo. Če imajo izbiro, bodo zagotovo posegli po nezdravi hrani in zavračali zdravo vedno, kadar vas ne bo v bližini.
V mejah
Dejstvo je, da bodo kljub našim prizadevanjem otroci prišli v stik z nezdravo hrano. Njen vnos naj bo nadzorovan, predviden in v sklopu otrokovega dnevnega oz. tedenskega jedilnika, in ne kot nagrada. Nagrada za dobro opravljeno delo naj bo drugačna: nove barvice ali drug material za ustvarjanje, nalepke, skupen obisk knjižnice, otroškega igrišča, manjša igračka, dve pravljici pred spanjem ...
