Spletna informacijska vojna proti demokratski predsedniški kandidatki Hillary Clinton v času lanske predvolilne kampanje v ZDA je bila organizirana operacija po naročilu iz Kremlja, ugotavlja časopis New York Times na podlagi preiskave s podjetjem za računalniško varnost FireEye.
Ameriške obveščevalne agencije in FBI so januarja letos, preden je oblast prevzel republikanec Donald Trump, potrdile, da je ruski predsednik Vladimir Putin ukazal informacijsko vojno proti Clintonovi v prid Trumpu, o čemer v ZDA še vedno poteka veliko preiskav. Z njimi skušajo ugotoviti, ali je prišlo do dejanskega sodelovanja med Trumpovo kampanjo in Rusi ali pa je šlo le za Putinovo osebno maščevanje Clintonovi in željo po ustvarjanju kaosa v ZDA s Trumpom v Beli hiši.
Spletni medij Facebook je šele pred dnevi priznal, da je ukinil več sto lažnih računov, ki so proizvajali lažne novice o Clintonovi in demokratih, ter objavil informacijo, da so objavili za okrog 100.000 dolarjev oglasov, prodanih lažnim ruskim računom.
Facebook je te račune zaprl, podobno pa naj bi se z ločevanjem zrnja od plevela ubadal tudi Twitter. Obe spletni podjetji si prizadevata, da se podobno ne bi ponovilo prihodnje leto na kongresnih volitvah. Facebook menda ukine po milijon lažnih računov dnevno, med njimi so tudi taki, ki so povezani z rusko propagandno vojno pred volitvami v Nemčiji in Franciji.
New York Times opozarja na primer "Američana" Melvina Reddicka iz Pensilvanije, ki je 8. junija 2016 na Facebooku opozoril na novo spletno stran DCLeaks, kjer so se objavljale informacije, ukradene z računalnikov demokratov, kot je George Soros. Melvina v Pensilvaniji ni bilo mogoče najti, saj je šlo za fotografijo moškega iz Brazilije oziroma ponaredek ruske vojaške obveščevalne službe GRU.
Proti Clintonovi so redno nastopali ruski uradni mediji v angleškem jeziku, kot sta televizija RT in agencija Sputnik, kampanja po spletu pa je bila posebej premeteno zasnovana, saj ni bilo več mogoče ločiti, kaj je res in kaj ni.
Razlogov za njen poraz na volitvah proti Trumpu je veliko, med njimi pa je zanesljivo tudi New York Times, ki je "razkril", da je imela v času vodenja State Departmenta zasebni strežnik elektronske pošte, iz česar so republikanci naredili velik škandal.
Preiskava FBI je ugotovila, da pri tem ni bilo nič nezakonitega, vendar je tudi vodenje preiskave s strani direktorja FBI Jamesa Comeyja na koncu prispevalo k utrditvi tega vtisa.
Rusko mešetarjenje pa se je izkazalo za posebej učinkovito znotraj demokratske stranke, potem ko je Bernard Sanders že priznal poraz in podprl Clintonovo, ki je na koncu strankarskih volitev dobila veliko več glasov od senatorja iz Vermonta.
Pričakovanih demonstracij na republikanski konvenciji junija v Clevelandu ni bilo, so pa izbruhnile na demokratski konvenciji v Philadelphii, kjer so Sandersovi podporniki še vedno zahtevali njegovo zmago, čeprav je bilo igre že konec. Po Sandersovem priznanju poraza so začeli po straneh njegovih podpornikov prihajati na dan izjemno sovražni komentarji na račun Clintonove s pozivi po nadaljevanju "revolucije". Idealistični podporniki senatorja pa so bili tako razočarani, da številni potem niso volili demokratke.
Ruski mešetarji so med drugim ugrabljali račune pravih uporabnikov Twitterja in Facebooka, kot na primer inženirke iz Kalifornije Rachel Usedom, ki Twitterja ni uporabljala več let pred volitvami, nato pa je presenečeno ugotovila, da napada Clintonovo. Lažni računi na Twitterju in Facebooku ter strani, kot sta DCLeaks in Guccifer 2.0, so naredili svoje, vendar pa je bila to kapljica v morje v primerjavi s tem, kar je storil WikiLeaks, ki je objavil goro materiala proti demokratom. Po trditvah ameriških obveščevalnih agencij je WikiLeaks to dobil od Rusov preko posrednikov.
New York Times med drugim opozarja na besede Putinovega svetovalca za računalniško varnost februarja 2016, da se ponavlja leto 1948. Sovjetska zveza je takrat z uspešnim preizkusom atomske bombe stopila ob bok ZDA in začela se je hladna vojna. Tako naj bi bilo lani na področju informacijske tehnologije.
Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol
