Norveška potrošniška organizacija Forbrukerrĺdet je preverila nekaj modelov otrokom namenjenih pametnih ur in ugotovila, da predstavljajo precejšnjo varnostno tveganje.
Preizkusili so ure Gator 2, Tinitell, Viksfjord in Xplora, ki so (lahko tudi pod drugimi imeni) naprodaj praktično v celotni Evropi. Med drugim lahko nepridipravi prevzamejo nadzor nad uro in jo uporabijo za sledenje in prisluškovanje otrokom. Ta funkcionalnost je sicer ena od tistih, zaradi katere se starši pravzaprav odločijo za nakup, saj v aplikaciji lahko ugotavljajo, kje se giblje otrok, preko telefonskega vmesnika v uri pa z njim lahko komunicirajo.
»Če pustimo ob strani vprašanje očitno vse manjšega zaupanja med starši in otroci, je bistveno bolj kritično dejstvo, da je mogoče v uro precej preprosto vdreti, prevzeti nadzor in celo ponarediti podatke o lokaciji, da je videti, kot da bi bil otrok nekje drugje kot je v resnici. Vsi podatki so namreč med pošiljanjem v in iz ure popolnoma nezaščiteni, prav tako je nezaščiten tudi prostor za shranjevanje podatkov v uri. Proizvajalci več kot očitno tudi v tem primeru grobo kršijo osnovna pravila zaščite potrošnikov in njegovih podatkov,« izpostavlja Boštjan Okorn iz Zveze potrošnikov Slovenije.
S tem je povezana tudi nezanesljivost gumba SOS, s pritiskom na katerega otrok lahko sproži klic oziroma sporočilo na pomoč do vnaprej določenih številk. Nepridipravi lahko brez večjih težav spremenijo seznam zaupanja vrednih številk, tako da klic oziroma sporočilo v resnici ne doseže staršev, skrbnikov ali drugih otrokovih zaveznikov.
Kot smo pri tovrstnih raziskavah žal že vajeni, so norveški kolegi odkrili tudi številne napake v splošnih pogojih, povezanih tako z uro kot namensko aplikacijo. Obstajajo celo primeri, ko splošnih pogojev preprosto ni. Ob tem ni odveč pripomniti, da nobena ura in aplikacija ne omogoča trajnega izbrisa osebnih podatkov.
Kot poudarja Monique Goyens, generalna direktorica Evropske potrošniške organizacije BEUC, je omenjena raziskava dokazala, da bi morali v Evropski uniji nujno zagotoviti obvezne standarde zaščite za nosljive in ostale povezane izdelke. Le na takšen način bomo lahko dosegli, da bodo proizvajalci varnost osebnih podatkov in komunikacij začeli jemati resno. Starši povezane izdelke nemalokrat kupujejo, ker želijo zaščititi svoje otroke, a v resnici jih naredijo še bolj ranljive, saj se ne zavedajo tveganj, ki jih prinašajo zaradi nemarnosti proizvajalcev, ki ne poskrbijo niti za najbolj osnovno zaščito zasebnosti.
ZPS svetuje:
- Povezane igrače in drugi »pametni« izdelki, namenjeni otrokom počasi, a vztrajno prihajajo tudi v naše trgovine. Glede na trenutno stanje nakup teh izdelkov pomeni precejšnje tveganje. Vsekakor se pred odločitvijo prepričajte, ali so zagotovljene vsaj osnovne ravni zaščite: močna gesla za povezovanje (običajno jih sploh ni), šifriranje povezave in podatkov, ki so shranjeni v napravi, preverite pa tudi splošne pogoje, predvsem tisti del, ki govori o morebitnem pošiljanju podatkov tretjim osebam. Na splošno lahko rečemo, da bo otrok praznike brez težav preživel tudi brez povezanih naprav ...
Nemci že ukrepali!
Nemški telekomunikacijski regulator je prodajo pametnih ur, s katerimi starši lahko sledijo in komunicirajo z otrokom, preprosto prepovedal. Pri tem se sicer niso toliko sklicevali na vprašljivo zaščito zasebnosti otrok in druge težave, ki so jih opisali norveški kolegi, pač pa jih je bolj zmotilo dejstvo, da je preko takšnih ur mogoče prisluškovati otrokovi okolici. Zato jih obravnavajo kot prepovedane sprejemnike oziroma oddajnike, med drugim so odkrili primere, ko so starši na ta način prisluškovali dogajanju med šolskim poukom.
V Nemčiji so sicer pred časom že prepovedali prodajo pametnih igrač, ki prav tako omogočajo komunikacijo na daljavo in so jih potrošniške organizacije lani označile kot potencialno tveganje za otroka.
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord
