Negativna čustva trajajo dlje kot pozitivna in se zarežejo globlje v podzavest

10. 4. 2021
Deli
Negativna čustva trajajo dlje kot pozitivna in se zarežejo globlje v podzavest (foto: profimedia)
profimedia

Splošno znano je, da pozitivno razmišljanje prinaša več zadovoljstva. Toda, kako naj mislimo pozitivno, ko naš um nenehno zastaja pri negativnem? Zakaj so človeški možgani bolj nagnjeni k črnemu? Je mogoče zamenjati način razmišljanja?

Tem vprašanjem se je posvetila socialna psihologinja Alison Ledgerwood. Začela je pri sebi in svoji reakciji na sprejete ali zavrnjene članke. Ob zadovoljstvu, da bo njen članek objavljen, je njeno razpoloženje malodane eksplodiralo, a se tudi hitro umirilo, ob zavrnitvi je razočaranje trajalo dlje in je ponehalo zelo počasi. To jo je pripeljalo do naslednjega vprašanja: zakaj se neuspeh dlje časa zadrži v možganih kot uspeh?

Za ilustracijo je Ledgerwoodova uporabila kozarec, do polovice napolnjen z vodo: »Isti kozarec, pa je za nekatere na pol poln, za druge na pol prazen. Po raziskavah je odgovor odvisen od čustev posameznega človeka. Ste se morda kdaj vprašali, kaj bi se zgodilo, če bi skušali preskočiti z enega načina razmišljanja na drugega? Lahko skačemo sem ter tja? Ali pa se morda zataknemo pri eni možnosti?«

Iskanje odgovorov je terjalo preproste raziskave. Prvi skupini prostovoljcev so povedali, da so odkrili nov kirurški postopek, uspešen za 70 odstotkov pacientov, medtem ko so pri drugi skupini rezultat obrnili in izpostavili, da je poseg pri 30 odstotkih pacientov neuspešen. Rezultati niso presenetili: v prvi skupini, ki je razmišljala o uspešnih posegih, so bili nad operacijo navdušeni, v drugi skupini jim ni bila všeč. Ko so zamenjali informacije in prvo skupin opozorili na 30 odstotno neuspešnost, je navdušenje uplahnilo, v drugi skupini pa ob 70 odstotkih uspešnosti odobravanja še vedno ni bilo. Udeleženci študije so se zataknili pri prvotnem podatku.

»Odgovori kažejo, da je v osnovi naš pogled na svet nagnjen k negativnemu,« je sklepala Ledgerwoodova in nadaljevala: »Razmeroma lahko preidemo z dobrega na slabo, veliko težja je obratna pot. Zelo se moramo potruditi, da vidimo svetle točke. A z veliko truda možgane vseeno lahko izurimo, da postanejo bolj pozitivno naravnani. Druga raziskava s kalifornijske univerze Davis kaže, da občutno pripomore že pisanje. Vsak dan si vzamemo nekaj minut in zapišemo vse dobre stvari, ki so se nam zgodile. Tako zapisovanje je pri ljudeh dvignilo razpoloženje in jim dalo občutek sreče.«

Ameriška psihologinja je naštela še druge načine za ponastavitev možganov, med drugim prenašanje dobrih novic: »Navadite se razmišljati o pozitivnih dogodkih in jih delite s prijatelji, sodelavci, bližnjimi ter opustite pritoževanje. Nobena skrivnost ni, da ljudje kar naprej tarnamo, včasih se zdi, kot da bi bili zasvojeni z nerganjem. Tožbe potem prenesemo v pogovor in namesto, da bi si delili vesele novice, se pritožujemo. Če že moramo povedati kaj slabega, preoblikujmo novico in skrajšajmo negativno, pozitivno pa izpostavimo. Naši možgani potrebujejo takšno rutino.«

Ameriška psihologinja je opozorila tudi na stranske učinke nenehnega tarnanja: »Na pritoževanje moramo pogledati tudi z očmi tistih, ki nas poslušajo. Zavedati se moramo, da se slabe novice prilepijo na možgane, neprimerna pripomba lahko nekomu pokvari ves dan, celo teden. Nekdo zarenči na vas, vi zarenčite na naslednjega, ki pride mimo. Mar ne bi bilo bolje pozabiti in odpustiti? Saj ne poznate vzroka, zakaj je nekdo po naključju stresel jezo na vas? Vsak ima svoj slab dan. Pomislite, morda pa bi godrnjavi natakarici pustili nekaj večjo napitnino? Kdo ve, z drobno prijaznostjo bi lahko sprožili pozitivno valovanje in nekomu polepšali dan. Skratka, naš um lahko naravnamo na bolj pozitivno, lahko začnemo odpuščati in smo hvaležni za vse lepe izkušnje, ki jih življenje ponuja. In tega ni malo.«

Novo na Metroplay: Alya o trenutkih, ki so jo izoblikovali, odraščanju in ljubezni do mnogih stvari v življenju