Ko oseba izgubi stik sama s seboj, se pogosto zgodi, da ne prenese, če okrog nje ni nobene druge osebe in se takrat, ko je sama, počuti zelo slabo.
Veliko ljudi, še posebej ženske, hitro opazijo potrebe drugih in se nanje odzovejo. Ta lastnost se začne razvijati že pri zgodnjih letih – še posebej pri punčkah, ki znajo zelo dobro ubesediti svoja čustva ter hitro opazijo, kako se njihova okolica odzove na to.
Močna socialna zavest nam je lahko v pomoč
Najpogosteje je pri vzgoji punčk velik poudarek na empatiji - mar jim je za druge ljudi in jim tudi skušajo pomagati. Že na začetku osnovne šole je možno opaziti, da so pozorne na to, da ne prizadenejo čustva drugih ljudi. Zaradi teh prizadevanj – ali celo nekakšnega strahu – se težko pogovarjajo o svojih negativnih čustvih. Zato se pogosto poslužujejo t. i. relacijske (odnosne) agresije ali pasivnega škodljivega vedenja (na primer obrekovanja, družbenega izločanja), da bi dosegle zadovoljevanje potrebe po izražanju negativnih čustev.
Naša socialna zavest je zelo močna. Če jo med odraščanjem pravilno razvijamo, nam je lahko v odrasli dobi v pomoč. Kljub temu pa je treba opozoriti, da se skrb za druge spremeni v past, ko si ljudje močno prizadevajo ostati povezani z drugimi, celo v tolikšni meri, da izgubijo občutek zase. V skrajnih primerih postane samozavest povsem odvisna od odnosov z drugimi. Na primer: marsikatera ženska se bo razveselila, če je pred njo konec tedna, ki ga bo preživela samo v svoji družbi. Za ljudi, ki ne znajo biti sami s seboj, bo to takoj pomenilo težavo. Pomislili bodo: »Kaj sem naredil narobe? Kaj sem zagrešil, da sem ostal sam?«
Težave v partnerskih odnosih
V takih situacijah si na vse načine prizadevajo spremeniti okoliščine. Morda bodo celo poklicali ljubimca ali ljubico, za katerega vedo, da ji ni mar zanje, saj jim je bolj pomembna fizična bližina nekoga kot dejstvo, kako se ta oseba vede do njih. Dr. Jill P. Weber je o tej temi napisala knjigo z naslovom Having Sex, Wanting Intimacy—Why Women Settle for One-Sided Relationships. V njej izpostavlja, kako strah pred tem, da bi ostala sama, spodkopava samozavest ženske in slabo vpliva na sprejemanje odločitev, ki so v njenem interesu.
Na področju razmerij se take ženske znajdejo v situaciji, ko partnerji hitro prihajajo in odhajajo iz njihovih življenja. Ker nočejo biti same, se bodo drugim zelo potrudile prikazati kot oseba, za kakršno mislijo, da bi bila bolj sprejemljiva. Ker pa igrajo vlogo, s katero naj bi zadovoljile pričakovanja nekoga drugega, jih to odpelje še dlje od njihovega bistva. Poleg tega pa jih igranje vlog čustveno izčrpava.
Delo kot sredstvo za zapolnjevanje praznine
Druga strategija, s pomočjo katere se spopadajo s strahom pred osamelostjo je ta, da so nenehno aktivne. Delo jih hitro zamoti, a tesnobni občutek, ki ga imajo zaradi nenehnega iskanja načinov, kako se kar najbolje zamotiti, je zelo nezdrav. Evidentni primeri tega so neskončne ure v službi, nezmožnost postavljanja meja med zasebnim življenjem in delom, zapolnjevanje časa s skakanjem z enega do drugega družabnega dogodka, ne da bi se ustavile za toliko časa, da bi se zamislile nad sabo.
Vsi vemo, da službe zahtevajo veliko koncentracije in prizadevanja za dosego cilje. A ko oseba premore premalo samozavedanja, gredo službene zadeve hitro čez mejo in delo postane sredstvo za izpolnjevanje praznine, ne za doseganje objektivnih ciljev.
Nekateri ljudje, ki so polno zaposleni, pozdravijo vsako priložnost, ko so lahko sami. Za druge je to pravo mučenje. A treba je vedeti, da je vsaka oseba kdaj sama (na primer med 10-minutno vožnjo z avtom). Za tiste, ki samote ne prenesejo, je to nekaj nenaravnega in naravnost šokantnega.
Kako se počutiti boljše, ko ste sami s seboj? Z vajo!
Če imate občutek, da se hitro premikate a ne napredujete, vedite, da je pomembno, da se dobro počutite tudi takrat, ko ste sami s seboj. Tako lahko ustvarite dobra prijateljstva in profesionalne odnose v službi.
Razvijte toleranco do sebe takrat, ko ste sami. Kako boste pritegnili partnerja, ki bo užival v vaši družbi, če še sami tega ne znate?
Pomagajte si s preprosto vajo: vsak dan si vzemite 10 minut. V tem času bodite sami s seboj v praznem prostoru, v katerega ne prodira hrup iz zunanjega sveta, skušajte si zabeležiti, kaj čutite ob tem. Ozavestite vse, kar se dogaja v vašem telesu, ko ni nikogar, da bi zapolnil prostor. Vprašajte se: Zakaj se izogibaš temu, da bi bil/a sam/a? Kaj je najhujše pri tem, ko si sam/a? Dovolite si izkusiti te občutke, ne odrivajte jih od sebe. Tudi če odgovore na ta vprašanja ni enostavno artikulirati, se boste s tem, da si vzamete čas za tako početje, opomnili, da ste samostojna entiteta in da kot taki morate sebi posvetiti več časa – vsekakor precej več, kot ga posvečate drugim ljudem.
Povzeto po psychologytoday.com
Novo na Metroplay: Kako se dobro ločiti? | N1 podkast s Suzano Lovec
