Barbara Pinter Zupančič o tem, kako ravnati, ko se počutimo kot prevaranti

"Kot prevaranti se počutimo, ker v resnici ne verjamemo vase." Barbara Pinter Zupančič (foto: Osebni Arhiv) Osebni Arhiv
Vir: Jana
9. 7. 2019

Pojav prevaranta oz. strah, da so prevaranti, je občutek nezadostnosti, ki spremlja ogromno izjemno zavzetih in uspešnih ljudi, tako moških kot žensk. Zaradi njega ne morejo biti prisotni, so neskladni, zbegani, preveč razmišljajo in poskušajo predvideti, kaj se bo zgodilo. Obsedeni so s tem, kaj si drugi mislijo o njih. Ves čas razmišljajo, kaj bi še morali narediti, česa vsega bi se še morali naučiti. Pa ne o tem, kako opehariti druge.

“To so ljudje, ki jim je še kako mar za dobrobit drugih, zase pa ne znajo poskrbeti, kot bi bilo treba,” mi je razložila Barbara Pinter Zupančič, certificirana trenerka za opolnomočenje žensk (www.barbarapinterzupancic.si), ki je pred leti prijela svojo prevarantko za vrat in jo postavila pred vrata. A do takrat je minilo ogromno časa, prevarantka pa ji je ves ta čas spodkopavala tla pod nogami.

Resnična zgodba 'prevarantke'

prevarantka

»Pri 25 letih sem diplomirala in imela to 'srečo', da sem takoj dobila službo v dobro stoječem podjetju. Po nekaj letih sem želela zamenjati delovno okolje in 'po sreči' sem dobila še boljšo službo v prestižni organizaciji, ki mi je ponujala neomejene možnosti izobraževanja, podporo izkušenih sodelavcev, prijetno okolje, sodelovanje z vodstvom. Le kaj bi si lahko še želela! A imela sem občutek, da si te službe ne zaslužim, saj ne znam dovolj in so vsi pametnejši od mene. 'Res sem imela srečo, a drugič ne bo tako. Dobili me bodo, ugotovili bodo, da je prišlo do napake, da so me zaposlili,' so se mi pletle misli po glavi. Prevzemala me je tesnoba in ves čas sem se počutila ogroženo. Pretirano sem bila samokritična, na trenutke neodločna, ves čas pa zbegana in nikoli prisotna.

Naporno je bilo, ker sem se ves čas ščitila in ohranjala videz, da sem v redu, pozorno sem iskala namige, da so me dobili, da so ugotovili, da sem prevarant. A očitno mi je uspelo prepričati vse, razen sebe, da sem dobra in primerna. Ko sem naslednjič menjala službo, sem spet imela 'srečo', da sem prišla v močno, na trgu vodilno podjetje, kjer sem hitro napredovala in kmalu postala vodja oddelka. Tudi oni niso 'ugotovili', da se 'motijo' … Celih devet let. Dokler nisem naredila napake. Napake, ki za podjetje ni bila ključna in ki bi jo lahko popravila z enim samim poslom. A zame je bila katastrofalna. Kljub vsem dosežkom, kljub zanesljivosti in odgovornosti, čeprav sem imela odlične odnose s partnerji v tujini, je moje misli napolnjevala izključno ta napaka. En sam neuspeh, ki ga nisem prenesla in sem dala odpoved.«

Naša sogovornica je vrtala dalje. »Zdaj vidim, da se mi je zgodilo najboljše; prav moja šibkost, moja prevarantka me je popeljala na pot spoznavanja in sprejetja same sebe. Naučila me je, da se mi ni treba spreminjati, le preobraziti moram in sprejeti, kar v meni že je. Ob ljubečem in pozornem pristopu mentorjev se mi je razkrila resnica in prebudila sem pravo osebno moč, saj sem ugotovila, da želim le eno: živeti izpolnjeno življenje in z notranjim mirom, ki ga kot prevarantka nisem mogla občutiti tudi ob največjih uspehih.

Zakaj se počutimo kot prevaranti?

»Ker v resnici ne verjamemo vase. Naši dosežki v naših očeh niso tako pomembni kot dosežki koga drugega, naše delo ni tako vredno, kot je delo drugega. Mislimo, da smo imeli le srečo (ki se najverjetneje ne bo ponovila). Smo v večnem strahu, da nas bodo odkrili. Neuspeh je strogo prepovedan, ob uspehu pa si ne pripisujemo zaslug, temveč si mislimo nekaj takšnega kot: 'Pomagali so mi, to je timsko delo,' ali: 'Če lahko jaz, lahko vsak.' Vse, kar naredimo mi, v naših očeh ni dovolj, ni naš prispevek, je bolj zasluga drugih. In zato težimo k še in še. Ko nekaj dosežemo, nimamo niti toliko časa, da bi zaužili zmago; občutek imamo, da moramo takoj hiteti naprej, delati in se dokazovati. Slavljenje zmag ni za nas, mi moramo naprej …

Zakaj se 'prevaranti' počutijo večinoma izobraženi ljudje?

Naj najprej opozorim, da se tako nikakor ne počutijo vsi izobraženi ljudje, občutek prevarantov razjeda le tiste, ki imajo v sebi rano, da morajo dokazati, da so vredni, da so nekaj posebnega. To so tisti ljudje, ki se večinoma osredotočajo na zunanje, torej: »Če bom naredila ali rekla to, kako bom videti v njihovih očeh? Kdo moram postati, da bom sprejeta, ljubljena?« V resnici gre za vprašanje samovrednosti, ki pa nikoli ne vznikne iz zunanjih dokazov, temveč iz bogatega notranjega stanja zavedanja vrednosti obstoja posameznika.

Od kod izvirajo ti občutki?

Vse izvira iz vpliva družine, šole in družbe na nezavednem, torej iz prepričanj glede uspeha in samovrednosti. Če smo živeli v okolju, kjer so cenjeni le dosežki, je velika možnost, da se bomo srečali z sindromom prevaranta. Nehote razvijemo prepričanja, kot so: smo neustrezni, nesposobni in neuspešni, nismo dovolj, ne zaslužimo si, kljub vsem dokazom in dosežkom, ki kažejo, da smo usposobljeni in uspešni. Ker naš pravi jaz v otroštvu ni bil nagovorjen, prepoznan in dovoljen (primer 'ne bodi tako občutljiva'), smo se izmojstrili v ugajanju drugim, da smo lahko dobili kakršno koli pozornost.

Torej 'prevaranti' nismo le v službenem okolju, lahko smo tudi v zasebnih odnosih?

Seveda, prevarantstvo je prisotno tako v poslovnem kot zasebnem okolju. Ni razmejitve. To je v bistvu način življenja, dokler tega ne prepoznamo in preobrazimo.

Kako lahko najhitreje prepoznamo prevaranta oz. prevarantko v sebi?

Večino svojega življenja preživljamo tako, da se trudimo, da smo videti dobro in se trudimo narediti dober vtis na kogarkoli že.

Hrepenimo po tem, da bi nas imeli radi, četudi nam ljudje, za katere se trudimo, niso najbolj všeč. Vendar je želja, da bi jim ugajali, močnejša in ostajamo z njimi.

Pretvarjamo se, da se počutim udobno, čeprav nam v resnici ni udobno. Največkrat neudobnost skrivamo za smehom. Smejimo se, ko smo v resnici prestrašeni in prizadeti.

Sredi družbe se počutimo osamljene.

Veliko raje pomagamo drugim, kot da bi dovolili, da pomagajo nam. Največkrat celo zgradimo kariero na teh osnovah.

prevarant

Kako si lahko pomagamo, če se zalotimo v vlogi prevaranta?

»Prava svoboda je na drugi strani vaše skrivnosti«, pravijo, kar pomeni, da je najpomembneje, da si priznamo, da smo prevarant. Priznanje je prvi korak k preobrazbi. Ko postanemo zavestni, se odpremo temu, da prepoznavamo svoje vzorce delovanja. Potem pa je treba vzorce delovanja spremeniti. Že Albert Einstein je rekel: »Delovati enako in pričakovati drugačen rezultat je neumnost,« zato se ustavite, si priznajte, poiščite vzroke za nenehno delo saboterja v vas samih, pogovorite se z njim in mu pokažite, da je viden in sprejet in mu predstavite prijatelja – mentorja, ki ga bo pomiril. Če vas spet hoče prevarati, si to odkrito priznajte in poiščite pomoč v zaupanju vredni osebi, najbolje takšni, ki je že šla skozi podobno izkušnjo. V tem svetu res ne potrebujemo samo nekoga, ki nam ves čas šepeta v uho, da nismo dovolj dobri.

Je samosaboter v čudoviti obleki prevaranta prevaral tudi vas?

Če se najdete v spodnjem opisu, tudi vi živite v svetu prevar. Prevar samega sebe.

  • 1. Primanjkuje vam zdrave drže, da ste upravičeni do tega, da so vaše potrebe zadovoljene.
  • 2. Niste zmožni sprejemati od drugih ljudi.
  • 3. Čutite se dolžni poskrbeti za zadovoljitev potreb in želja drugih, pogosto na račun sebe.
  • 4. Velike težave imate z negovanjem sebe in ni vam povsem jasno, kako pristopiti k zadovoljevanju svojih potreb in želja.
  • 5. Težko sprejmete nego in skrb, ki vam jo ponujajo drugi ljudje, tudi kadar to storijo brez kakršnihkoli pričakovanj.
  • 6. Usmerjeni ste k doseganju ciljev in ste potencialni deloholik.
  • 7. Kljub vsem dejavnostim, s katerimi si zapolnite življenje, vas v ozadju nenehno spremlja občutek praznine.
  • 8. Vedno znova se počutite osiromašene in izčrpane, zlasti zaradi očitnega nesorazmerja med tem, koliko dajete in koliko prejemate od drugih.
  • 9. Občutite krivdo, ker imate stvari, ki jih drugi ljudje nimajo.
  • 10. Pogosto igrate vlogo mučenika.

Če se najdete v spodnjem opisu, tudi vi živite v svetu prevar. Prevar samega sebe.

  • 1. Primanjkuje vam zdrave drže, da ste upravičeni do tega, da so vaše potrebe zadovoljene.
  • 2. Niste zmožni sprejemati od drugih ljudi.
  • 3. Čutite se dolžni poskrbeti za zadovoljitev potreb in želja drugih, pogosto na račun sebe.
  • 4. Velike težave imate z negovanjem sebe in ni vam povsem jasno, kako pristopiti k zadovoljevanju svojih potreb in želja.
  • 5. Težko sprejmete nego in skrb, ki vam jo ponujajo drugi ljudje, tudi kadar to storijo brez kakršnihkoli pričakovanj.
  • 6. Usmerjeni ste k doseganju ciljev in ste potencialni deloholik.
  • 7. Kljub vsem dejavnostim, s katerimi si zapolnite življenje, vas v ozadju nenehno spremlja občutek praznine.
  • 8. Vedno znova se počutite osiromašene in izčrpane, zlasti zaradi očitnega nesorazmerja med tem, koliko dajete in koliko prejemate od drugih.
  • 9. Občutite krivdo, ker imate stvari, ki jih drugi ljudje nimajo.
  • 10. Pogosto igrate vlogo mučenika.

Kako se drugi ljudje običajno odzivajo na vas?

  • 1. Občutek imajo, da nikoli niste zares zadovoljni, ne glede na to, kaj vse naredijo za vas.
  • 2. Počutijo se izčrpane zaradi zadovoljevanja vaših potreb, ker vi sami ne poskrbite zase.
  • 3. Kadar se primerjajo z vami, sami sebe doživljajo kot neuspešne, sebične in/ali lene.
  • 4. Odvisni postanejo od vašega pretirano radodarnega značaja in nehajo ustvarjati zase.
  • 5. Od vas pričakujejo, da boste zanje storili to, kar bi lahko storili sami. Občutek imajo, da ste dolžni poskrbeti zanje, četudi na škodo vaše dobrobiti.

Poglejmo svoji prevarantki v oči

Se tudi vi nenehno opravičujete ljudem, se bojite, da bodo odkrili, da niste tako uspešni, pametni, iznajdljivi, pridni, pravični ipd., kot si mislijo, in ste opazili, da vam samosabotiranje jemlje moč, življenjsko energijo, celo srečo in iskreno veselje ob uspehih? Morda je čas, da svoji prevarantki pogledate naravnost v oči. Se z njo pogovorite in se, če ste pripravljeni, od nje tudi poslovite.

Besedilo: Petra Arula // Fotografije: Shutterstock, Osebni Arhiv

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri