Ne iščite sreče v trgovini - manj smeti, manj skrbi!

9. 8. 2018 | Vir: Jana
Deli
Ne iščite sreče v trgovini - manj smeti, manj skrbi! (foto: Shutterstock)
Shutterstock

Si predstavljate, da vseh 365 dni ne bi zapravili evra za majico, čevlje, kavico, frizerja? Za nekatere misija nemogoče, za Martino Drobne izziv.

Martina Drobne že nekaj časa piše in ureja blog Manj smeti – Manj skrbi, v katerem opisuje svojo pot do življenja s čim manj odpadki in pri tem pomaga tudi bralcem z uporabnimi nasveti. Pred mesecem dni pa se je podala na posebno pot – zadala si je izziv, da 356 dni ne bo zapravljala denarja.

Koliko kupujete?

Že od sredine leta 2016 se Martina trudi, da bi živela s čim manjšim negativnim vplivom na okolje. Kar pomeni, da poskuša ustvarjati čim manj odpadkov. Posledično je spremenila tudi svoje nakupovalne navade. »To je pomenilo, da sem nehala kupovati hitro modo, izdelke za enkratno uporabo in izdelke, pakirane v plastiko,« je povedala.

A to še ne pomeni, da njene omare niso bile polne. »Spremenilo se je torej predvsem to, kaj kupujem, ne pa tudi to, koliko kupujem,« je dodala Drobnetova. Čeprav se zdaj odloča za bolj trajnostne nakupe, recimo za nakupe iz druge roke, še vedno včasih nakupuje izključno zato, ker ji je dolgčas ali ker ji tako narekuje želja, ne potreba, nam je povedala. »Ko sem se začela spoznavati z zero waste življenjem oziroma življenjem brez odpadkov, me je posledično potegnilo tudi v minimalizem in zdaj aktivno delam na tem, da je v mojem življenju ne le manj plastike, temveč manj predmetov nasploh,« razloži. Spoznala je, da z nekontroliranim nakupovanjem iz druge roke okolju sicer ne škoduje, a s tem škodi sebi, ker v svoje življenje vnaša nepotrebno navlako, ki jo utesnjuje.

Odločitev za izziv

Sprejeti odločitev, da se podaš na enoletni izziv minimaliziranja svojih stroškov skoraj do ničle, se za večino ljudi sliši zahtevno. A Martina pove, da odločitev za izziv zanjo ni bila ravno težka. »Leta brez zapravljanja sem si želela že zelo dolgo, ker sem človek, ki se rad izziva in preizkuša svoje meje – dokaz za to je recimo izziv, v katerem sem en teden jedla za samo deset evrov. Vendar pa sem kljub želji vedno našla izgovor, zakaj prav zdaj ni primeren čas. Nato pa sem v eni od skupin na Facebooku zasledila objavo o tem in se na hitro odločila, da zdaj ali nikoli – ker se je bližal konec junija, sem se odločila, da bo prvi julij tudi prvi dan mojega izziva,« je povedala.

Načrt

Martina je seveda vnaprej vse dobro premislila, kateri nakupi so zanjo pač neizogibni in česa bi dejansko lahko kupovala manj. Kaj je ugotovila? »Kot že omenjeno, moja največja težava je nakupovanje iz druge roke, saj je poceni in okolju neškodljivo ter se posledično precej preprosto lahko prepričam tudi v tiste nakupe, ki niso absolutno nujni. Nadalje je moja težava tudi nakupovanje iz dolgčasa oziroma zato, ker v tistem trenutku potrebujem tolažbo. Vse to pa pomeni, da se mi doma nabirajo stvari, ki jih ne potrebujem oziroma mi niti ne prinašajo veselja. Tako sem se odločila, da bom nakupovanje omejila samo na tisto, kar je res potrebno. Oblačila bom kupovala samo takrat, ko se bo kaj uničilo do neuporabnosti, ali pa takrat, ko bom lahko eno oblačilo izmenjala za drugo, recimo na tekstilnih izmenjevalnicah. Enako je z drugimi predmeti,« razloži. Pri hrani pa se bo skušala še bolj strogo kot prej držati pretežno sezonskih, lokalnih in nepredelanih živil s čim manj plastike. »Mogoče se sliši težko, ampak ni. Kot oseba, ki v lokalnem okolju nima dostopa do specializiranih prodajaln, ampak samo do nekaj klasičnih trgovin in tržnice, lahko povem, da se da,« zatrjuje.

»Če hoja do cilja traja 15 minut ali manj, grem tja peš, sicer pa uporabim javni prevoz. Ne sprejemam okolju škodljivih brezplačnih predmetov, recimo plastenk z vodo. Če je darilo v obliki izkušnje oziroma če mi bo pomagalo živeti bolj okolju prijazno, ga sprejmem, ni pa namen izziva to, da bi druge prepričevala, naj mi kupujejo stvari,« pove Martina Drobne. Denar bo redno porabljala seveda tudi za položnice. Občasno si bo kupila tudi izdelke za higieno in nego telesa, a samo takrat, ko jih bo prej porabila. Povedala nam je tudi, da namesto vložkov in tamponov uporablja menstrualno skodelico. »Kupovanje drugih stvari je prepovedano,« doda.

Prvi mesec

Kakšen je bil prvi mesec? Je bilo kaj težav ali je vse potekalo gladko? »Področje, na katerem sem svoj prvi mesec že imela težave z ne zapravljanjem denarja, je druženje s prijatelji. Pri nas ta druženja potekajo v standardni obliki, ob kavici ali kozarcu piva. Izziv pomeni, da bom poskušala iskati alternative, kjer bo to mogoče – na primer s sprehodom, obiskom na domu, brezplačnimi lokalnimi koncerti in podobnim, ne pomeni pa, da se bom nehala videvati z ljudmi, ki se bodo še naprej želeli družiti izključno tako, kot smo se do sedaj.«

Glavni motiv ni denar

Martina živi doma pri starših, zato sem jo povprašala, ali se ji zdi, da je denimo tudi to razlog, da se je laže odločila za to. Verjetno bi bilo teže, če bi imela na grbi kredit? »Res je, živim doma, a to ne igra bistvene vloge, saj to vpliva predvsem na nujne stroške, recimo za položnice in hrano, v katere pa izziv ne posega. Kot sem omenila, moj glavni motivator za ta izziv ni denar, če pa bi bil, bi bila v primeru višjih položnic in kredita na grbi najbrž odločitev zanj lažja, ne težja,« je odgovorila. »Gotovo bom pa nekaj prihranila. Kako bom privarčevani denar porabila, še ne vem, verjetno pa ga bom raje kot za kup nepotrebnih stvari zapravila za kaj, kar res potrebujem, ali za kakšno lepo izkušnjo,« pojasni. Kaj pa so porekli na odločitev za izziv partner, družina, prijatelji? »S prijatelji in družino smo po dolgem in počez predebatirali moje motive za ta izziv, pravila, ki sem si jih zastavila, in vse razloge, zakaj mi ne bo uspelo. (smeh) Fant pa pravi, da mu izzivi niso blizu, podpira pa tovrstno spremembo življenjskega stila in tudi sam večinoma živi v skladu s temi načeli,« pove Martina.

Trgovina

»Če kakšne stvari ne kupimo, nam je ne bo treba vreči stran,« meni Martina Drobne. »Če se bomo navadili srečo iskati drugje, je ne bomo več iskali v trgovinah in kupovanju. Zato je izrednega pomena to, da na trgovine nehamo gledati kot na kraj, kjer pod vplivom raznoraznih oglasov polnimo praznine v svojem življenju in iščemo tisti ultimativni produkt, ki nas bo vendarle osrečil. Kajti to se ne bo zgodilo,« sklene.

Besedilo: Ksenija Sedej // Fotografije: Shutterstock, Eva Medved

Novo na Metroplay: Alya o trenutkih, ki so jo izoblikovali, odraščanju in ljubezni do mnogih stvari v življenju