Nasveti za boljše uspevanje vrtnih jagod

Vrtne jagode so najokusnejša in najbolj priljubljena vrsta poletnih sadežev. Lahko jih pridelujete na vsakem vrtu, bodisi na gredicah ali v posodah. Zelo dobro se prilagajajo talnim in podnebnim razmeram.

V Sloveniji rastejo tri vrste 'divjih' jagod, med njimi tudi navadni jagodnjak oz. gozdna jagoda. Prve vrtne jagode, kot jih poznamo danes, so nastale z medvrstnim križanjem severnoameriških in čilskih gozdnih jagod v Franciji leta 1750. Težava z jagodami je v tem, da sezona prehitro mine. Vendar če imate dovolj prostora in za gojenje izberete primerne sorte, lahko sezono obiranja jagod razširite na celih šest mesecev, od maja do prvih jesenskih slan. Jagodam ustreza sončna in zavetna lega.

Dovzetne so za različne bolezni, zato jih je na istem mestu priporočljivo gojiti le tri leta. Na gredi, kamor jih posadite, nekaj let pred tem ne smete gojiti krompirja, paradižnika ali krizantem. Tla naj bodo rahla do srednje težka, rahlo kisla (pH 5,5–6,5) z veliko organske snovi in dobro odcedna. Jagode preživijo tudi zimske temperature do –25 °C, pri čemer korenine pomrznejo, ko temperatura tal pade pod –8°C! Gredo, na katero boste jagode posadili, pripravite vsaj mesec pred sajenjem. Odstranite vse plevele, zemljo prekopljite in na kubični meter zemlje dodajte vedro komposta ali dobro preperelega gnoja. Lahko sadite sadike z golimi koreninami ali sadike iz lončkov.

Poletne jagode

Poletnih jagod se ljudje vsako leto najbolj razveselijo. Plodovi, ki dozorevajo v toploti sonca, so slastno sladki, imajo sočno in mehko meso ter so najbrž najokusnejši pridelek z domačih vrtov. Težava s poletnimi sortami vrtnih jagod je njihovo kratko obdobje zoren­ja, ki traja le 2 do 3 tedne, nato pa rastline cvetijo šele naslednje leto. Če imate na vrtu dovolj prostora, si lahko z mešanim nasadom zgodnjih, srednjih in poznih sort zagotovite sveže jagode od konca maja do sredine julija. Rastline lahko proti koncu zime pokrijete z zvonovi ali jih presadite v rastlinjak; tako bodo obrodile približno tri tedne prej kot nezaščitene rastline na prostem.

Če hočete jagode uživati že prvo leto po sajenju, morate zgodaj spomladi poiskati tako imenovane frigo jagode – iz pritlik vzgojene sadike, ki so bile nekaj časa v hladilnici. Posadite jih takoj, in če ne bo težav, boste lahko julija že obirali prve sadove. Običajne, na poljih vzgojene sadike, ki jih proti koncu poletja prodajajo v lončkih, bodo dobro obrodile šele prihodnje leto, če jih boste posadili še pred jesenjo.

Sorta 'Honeoye' daje zgodaj poleti dober pridelek sočnih, svetlo rdečih plodov. Precej je odporna proti boleznim, zato je dobra izbira za neizkušene vrtnarje. Uspeva tudi v posodah. 'Symphony' je pozna sorta, ki sredi julija daje dober pridelek čvrstih, močno dišečih plodov. Gojite jo skupaj z zgodnjimi sortami, da boste dalj časa preskrbljeni z jagodami. 'Pegasus' daje junija in julija velik pridelek sladkih, sočnih jagod. Plodovi so čvrsti in se po obiranju dobro držijo, a so vseeno najokusnejši sveži. Ta sorta je precej odporna proti boleznim. 'Florence' daje sredi poletja lep pridelek velikih, čvrstih temno rdečih plodov. Je odporna proti škodljivcem in boleznim, zato je primerna za ekološke načine pridelovanja. 'Korona' je zgodnja sorta, ki daje junija in julija obilen pridelek velikih, rdečih, zelo sladkih plodov. Gojite jo skupaj s poznimi sortami, da boste dalj preskrbljeni z jagodami.

Mesečne jagode

Mesečnim jagodam včasih pravijo večkrat rodne jagode, ker ponavljajoče se cvetijo in obrodijo od poznega poletja vse do prvih jesenskih slan in pozeb. Če vreme ni preveč hladno in če lahko rastline prekrijete z zvonovi, bodo jagode včasih zorele vse do sredine zime. Plodovi mesečnih jagod po okusu in teksturi večinoma niso primerljivi s poletnimi jagodami. Sadike posadite proti koncu poletja ali zgodaj jeseni. Rastline vsako leto nadomeščajte z novimi, ker starejše vsako leto slabše rodijo.

Sorta 'Mara de Bois' ima sladke, po gozdnih jagodah dišeče plodove. Obrodi lahko dvakrat – na začetku in proti koncu poletja. Če odstranite prve cvetove, bodo plodovi poznega pridelka precej večji kot sicer. 'Flamenco' obrodi na začetku in proti koncu poletja, včasih tudi vmes. Plodovi so veliki, čvrsti in sočni ter lepo dišijo. Zelo dobri so za zamrzovanje.

Celoletne jagode

Celoletne jagode so vzgojili v Ameriki. Od drugih sort se razlikujejo tudi po tem, da njihovo cvetenje ni odvisno od trajanja dnevne svetlobe oziroma letnih časov. Zato lahko cvetijo in obrodijo v vsakem letnem času, vendar temperatura ne sme biti nižja od 10 °C. Njihovi plodovi so suhi in precej trdi, zato nikakor ne morejo tekmovati s poletnimi jagodami. Vseeno se jih sredi poletja izplača posaditi v posode in jih sredi jeseni prestaviti v rastlinjak, kjer bodo bogato rodile do konca zime. Poskusite jih gojiti tudi na svetlih notranjih okenskih policah.

Sorta 'Fern' obrodi vedno, ko je dovolj toplo. Plodovi so v različnih višinah, zato so te rastline privlačne tudi v posodah. Plodove lahko zamrznete. 'Selva' zori vse poletne in jesenske mesece. Daje lep pridelek velikih rdečih plodov, ki so precej suhi, zato jih je najbolje predelati v marmelado. Kuhajte jih zelo počasi, da ohranijo lepo rdečo barvo in sladek okus. Ker se marmelada iz vrtnih jagod včasih nerada zgosti, uporabite želirni sladkor.

Besedilo: Jasna Milinković // Fotografije: Shutterstock

Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ