Najbolj zapravljivi v EU so luksemburški turisti, previdni Slovenci pod povprečjem

Najbolj zapravljivi v EU so luksemburški turisti, previdni Slovenci pod povprečjem (foto: profimedia) profimedia
Vir: STA
7. 9. 2019

V EU na turističnih potovanjih največ porabijo Luksemburžani, in sicer povprečen prebivalec tega velikega vojvodstva na potovanju skupaj potroši 769 evrov, je ta teden, večinoma na podlagi podatkov iz leta 2017, objavil Eurostat. Povprečje v uniji je bilo pri 377 evrih, povprečen Slovenec pa je z 246 evri porabil precej manj.

Vse skupaj so sicer prebivalci 28 članic EU na turističnih potovanjih v letu 2017 porabili 466,63 milijarde evrov. Ti podatki vključujejo tako potrošnjo na potovanjih znotraj meja lastnih držav kot porabo pri potovanjih v tujino.

Daleč največji posamičen delež, nekaj več kot četrtinski, je odpadel na Nemce. Prebivalci največjega evropskega gospodarstva in tudi članice EU z največ prebivalci so tako porabili 128,91 milijarde evrov.

Sledili so prebivalci Francije (82,13 milijarde evrov), Združenega kraljestva (61,21 milijarde evrov), Španije (38,06 milijarde evrov), Italije (23,40 milijarde evrov) in Nizozemske (21,36 milijarde evrov).

Slovenci so na turističnih potovanjih skupno porabili nekaj manj kot 1,19 milijarde evrov, kar je primerljivo z Estonci in Litovci.

Drugačna pa je slika pri potrošnji na prebivalca. Tu je prednjačil mali, a bogati Luksemburg. Luksemburžan je na potovanjih tako v povprečju porabil 769 evrov. Sledili so mu Avstrijec (641 evrov), Maltežan (633 evrov), Danec (618 evrov), Ciprčan (600 evrov) in Belgijec (570 evrov).

Najmanjša je bila po drugi strani potrošnja na prebivalca v Romuniji (135 evrov), na Češkem (140 evrov), v Bolgariji (153 evrov), Latviji (155 evrov) in na Portugalskem (156 evrov).

V Nemčiji je bila poraba na prebivalca 529 evrov, v Franciji 372 evrov, v Združenem kraljestvu 384 evrov, v Španiji 249 evrov, v Italiji 415 evrov in na Nizozemskem 474 evrov.

Slovenec je v povprečju na potovanje porabil 246 evrov, kar je precej pod povprečjem in na ravni Španca, Estonca, Litovca, Slovaka in Šveda (pri čemer so bili podatki za Švedsko iz 2013). 

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri