Napačno je prepričanje, da je ekološki vrt poln plevela, bolezni in škodljivcev, pridelki pa so zato le skromni. Vse več zglednih primerov iz prakse kaže povsem drugačno sliko.
A kako ekološki vrtnarji in vrtičkarji vzdržujejo svoje gredice lepe in zdrave brez pesticidov, ki uničujejo tudi veliko neškodljivih ali celo koristnih organizmov in s tem rušijo ravnovesje v vrtu, hkrati pa zastrupljajo vodo, tla, zrak, rastline, živali in posredno tudi ljudi?
Agronomka Jerneja Jošar v svoji knjigi Ekološko vrtnarjenje za vsakogar naniza cel kup koristnih eko prijemov za obvladovanje t.i. škodljivcev pridelka na ekološko usmerjenem vrtu, a je kar takoj tudi takole jasna: "Vsak hrošček, ki se hrani z medičino potonike ali vrtnice, še ni škodljivec. Vedite, da je le deset odstotkov žuželk škodljivih. In ravno pri žuželkah smo najbolj nevedni in nepoučeni."
V nadaljevanju preverite nekaj enostavnih eko prijemov, s katerimi se lahko znebimo nekaj žuželk in živali, ki našemu vrtu lahko povzročijo večjo škodo:
1. Listne uši
Prve napade uši lahko enostavno uničimo z rokami ali pa z močnim vodnim curkom. Slednje je še posebej priporočljivo za ušivo sadno drevje in druge višje rastline, ki jih z roko ne dosežemo. Preostanek uši bodo pojedle pikapolonice, striglice in ptice.
V boju proti ušem si lahko pomagamo tudi z rastlinami. Ušem smrdijo žametnica, sivka, ognjič, kapucinja, pa tudi česen, čebula, redkvica in hren. Od dišavnic in začimb so tu še štraj, bazilika, boreč, poporova meta, kumina, koriander, žajbelj in in timijan.
2. Polži
Radi jih imamo v otroških slikanicah, veliko manj pa smo jih veseli na naši solati. A proti tem zverinicam se je mogoče boriti tudi na ekološki način. Na vrt lahko privabimo nekaj njihovih naravnih sovražnikov, kot so ježki, kače, kuščarji, rovke, ptice in race, pomagamo pa si lahko tudi z rastlinami, če vemo, da polžem smrdijo bezeg, gozdna praprot, vratič, rman, preslica in klek, od cvetja pa tudi kapucinke, vrtni ognjič, črnika, grenik in suhe rože, če naj jih naštejemo le nekaj.
Še en super trik za tiste, ki vedo, kaj polžke privablja. Če narežemo na rezine jabolka ali krompir in jih nastavimo na vrtu, jih bomo že zjutraj lahko enostavno pobrali skupaj z njimi. Lahko pa plastični kozarec do polovice napolnimo s pivom, ga zakopljemo tako, da bo njegov rob poravnan s telmi in le počakamo, da polži, ki jim pivo neustavljivo diši, popadajo v kozarec.
3. Voluhar
Naj bo še tako ljubek, nam bo škodo delal pri koreninah rastlin. Če z voluharjem, ki dela zdraho na vašem eko vrtičku, ne bodo opravili ježki, mačke ali podlasice, posadite na svojem vrtu več rastlin, ki mu bodo smrdele. Takšne so križnolistni mleček, medena detelja, pasji jezik in kristavec,pa cesarski tulipan in narcise.
Lotimo se lahko tudi njegovih rovov in sicer tako, da vanje potiskamo krpe, prepojene s petrolejem ali ribjim oljem, ostanke od česna, olupke limon, liste citronke, vejice brina in liste črnega bezga.
Še več koristnih napotkov ekološkega vrtnarjenja boste našli v knjigi Jerneje Jošar, Ekološko vrtnarjenje za vsakogar, v branje pa na tem mestu priporočamo tudi naslednjo spletno povezavo Ekološko vrtnarjenje po slovensko z Jernejo Jošar
Novo na Metroplay: Kako se dobro ločiti? | N1 podkast s Suzano Lovec
