Mojca Širok o mafiji, umorih in ljubezni v svojem nagrajenem literarnem prvencu Pogodba!

Mojca Širok o mafiji, umorih in ljubezni v svojem nagrajenem literarnem prvencu Pogodba! (foto: profimedia) profimedia
11. 3. 2018

Na police knjigarn je prišla knjiga, katere izid je Mladinska knjiga že novembra napovedala z nagrado modra ptica 2018 za najboljšo še neobjavljeno literarno delo.

Mojca Širok, sicer profesorica slovenskega jezika z magisterijem iz sociologije, javnosti pa bolj znana kot članica zunanjepolitične redakcije TV Slovenija ter soustvarjalka Globusa, vikend Dnevnikov in posebnih družbeno - političnih oddaj, je pred dnevi pri založbi Mladinske knjige izdala svoj literarni prvenec, ki je tako kot njeno minulo delo ponovno tesno povezan s temami, ki jih zelo dobro pozna in s katerimi je že od samega začetka povezano tudi njeno novinarsko delo.

Njene prve novinarske reportaže o sicilijanski mafiji so bile objavljene v tedniku Mladina, leta 2000 je za TV Slovenijo posnela dokumentarni film z naslovom Molk v Palermu in leta 2010 pri Mladinski knjigi izdala knjigo o italijanskih kriminalnih organizacijah Oblast brez obraza.

In čeprav se je novinarka in dolgoletna dopisnica iz Italije sprva še spogledovala z idejo, da bi se za sprostitev morda lotila pisanja ljubezenskega romana ali kar kuharske knjige, je izpod njene tipkovnice nazadnje prišel nadvse napet kriminalni roman.

Zgodbo s popolnoma resničnim zgodovinskim ozadjem je avtorica z uveljavljanjem pravice do popolne domišljijske svobode spreminjala in vanjo umestila tudi nekaj fiktivnih likov, preostale akterje pa bodisi preimenovala ali pa po svoje zapeljala potek dogodkov, ki so jo pred leti tako usodno zaznamovali.

25 let po umorih, ki so pretresli Italijo

Mojco Širok so namreč za vedno spremenili dogodki izpred četrt stoletja.

Ko so julija 1992 v bombnem napadu Cosa Nostre na avtocesti blizu Palerma skupaj s soprogo in tremi telesnimi stražarji ubili državnega tožilca Paola Borsellina, ki je s sodelavcem Giovannijem Falconejem, ki so ga umorili tri mesece pred tem, se je Italija ustavila, umora obeh tožilcev pa sta na koncu botrovala preobratu v odnosu prebivalstva do mafije.

V naslednjih nekaj dneh se je na ulice Palerma zgrnilo na sto tisoče protestnikov, Borsellini pa je postal simbol boja proti mafiji. Veliko Sicilijancev je takrat prenehalo molčati in plačevati 'varščino', številni pa so se pričeli javno izpostavljati in izdajati skrivnosti mafije.

Kmalu po umorih Borsellina in Falconeja so v Italiji sprejeli novo protimafijsko zakonodajo, ki je obljubljala nižje kazni za pričanja skesancev proti mafijskim šefom, zaradi česar je tožilstvu v naslednjih nekaj letih uspelo pripreti nekaj vidnejših članov Cosa Nostre. Že dve leti po smrti Borsellina so tako aretirali tudi enega najbolj krvoločnih mafijskih šefov Totoja Riine, ki mu med drugim očitajo sodelovanje pri atentatu na Falconeja.

  • »V ozadju načrta, so ugotovili policisti, je bil spet on – Severio Russo, imenovan Zver, vodja mafijske družine iz Corleoneja, ki je po veliki mafijski vojni v osemdesetih letih prejšnjega stoletja premagala vse največje palermske družine in zavladala Cosa nostri. Russo, ki je od januarja 1993 v zaporu, je še vedno nesporni vodja sicilijanske mafije, njegova karizma in vpliv sta kljub letom popolne osame v strogem zaporniškem režimu ostala nespremenjena.«

Vsi ti dogodki so takrat v Italiji živečo Mojco Širok presunili do te mere, da se je odločila postati raziskovalna novinarka, njena prva pisanja pa so razkrivala prav nečedne posle sicilijanske mafije.

Trije napeti dnevi na en mah!

Da je s to temo prežet tudi njen prvi literarni poskus, ki se ga je lotila zato, da bi se nekoliko razvedrila in sprostila od stresnega novinarskega dela, se tako ne zdi prav nič nenavadnega.

Čeprav je roman Pogodba postavljen v leto 2011, v njem pa se časovnem razponu zgolj treh dni prepletajo tako mafijski umori kot svet novinarskega poročanja, ostajajo njegov sestavni del prav dogodki iz leta 1992.

  • »Giovanni Falcone je bil oče sodobnega preiskovanja organiziranega kriminala, velja za simbol boja proti mafiji; v osemdesetih letih prejšnjega stoletja je na največjem protimafijskem procesu v zgodovini poslal za zapahe več kot tristo mafijcev, bi je trn v peti ne le kriminalcem, pač pa tudi z njim povezanim vplivnim interesnim skupinam od politikov do finančnikov in podjetnikov. Triindvajsetega maja 1992 ga je mafijska družina iz Corleoneja pod vodstvom Severia Russa in Pasqualeja Laurie umorila v eksploziji 500 kilogramov tritola. Eksplozija je bila tako močna, da so jo zaznali vsi seizmografi v državi. Eksploziv so podtaknili v kanal pod avtocesto, po kateri se je Falcone v koloni blindiranih avtomobilov s palermskega letališča vozil proti mestu. Manj kot dva meseca zatem, 19. junija 1992, je v eksploziji v avtomobilu podtaknjene bombe v Palermu umrl še njegov najtesnejši sodelavec in naslednik Paolo Borsellino. Bombo so podtaknili v avtomobil, ki so ga parkirali pred stanovanjski blok, kamor je Borsellino prišel k materi na nedeljsko kosilo.«

A slednje je poleg tesnobnega vzdušja tudi vse, kar ima roman skupnega z resničnim dogajanjem izpred desetletij. Napeto branje je namreč v celoti bolj kot ne fikcija, mestoma pa ga mehča še ljubezenska zgodba. Prav tista, ki si jo je Mojca Širok sprva želela napisati.

  • »S kazalcem je podrgnila po ekranu, da ga je odklenila, potem je pritisnila ikono za imenik. Drsela je do črke e in na rahlo pritisnila na Emanuelejevo ime. Ves čas ga je imela v imeniku. Ne glede na telefonske aparate, ki jih je zamenjala v zadnjih petih letih, ko sploh nista govorila, njegovo številko je imela ves čas shranjeno. S prstom se je dotaknila njegovega imena, potem priimka, potem je preskočila številko in položila prst na elektronski naslov. Odprl se je poštni predal in prazno pismo z njegovim naslovom v vrhu. Pritisnila je na križec in pismo zaprla. Spet je pritisnila in se vrnila v imenik. Potem je znova položila prst na ime, pa na priimek ... K vragu, si je rekla. Zgrabila je telefon in s prstom šavsnila po njegovi številki.«

Priporočamo!

Kriminalni roman Pogodba, dobitnik nagrade modra ptica 2018, je literarni prvenec, povezan s temo, ki jo avtorica zelo dobro pozna.

PogodbaPrvi umor se zgodi v prestižni četrti, v vili enega najuspešnejših rimskih odvetnikov. Sledi še prometna nesreča na drugem koncu Rima in samomor mafijskega bossa v zaporu ... Raziskovanje zakulisnega dogajanja iz novic črne kronike nas odpelje v osrčje mafijskega dogajanja. Glavni akterji – kriminalisti, novinarji, tožilci in politiki – imajo marsikdaj tudi zavezujočo skupno preteklost. Njihove ljubezenske in prijateljske vezi se prepletajo s službenimi dolžnostmi, in meje med tem, kje se konča država in začne mafija, so zelo zabrisane.

Mojca Širok, publicistka in novinarka RTV Slovenija, je bila trinajst let dopisnica iz Italije in Vatikana. Prve reportaže o sicilijanski mafiji je pisala za tednik Mladina, za RTVS je posnela dokumentarni film Molk v Palermu, in tudi knjige, ki jih je izdala (Zadnji rimski cesar, Oblast brez obraza in Od Benedikta do Frančiška), so povezane z italijanskim kulturnim in političnim življenjem.

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri