Mogoče je živeti brez ljubezenskega partnerja, težko pa živimo srečno brez prijateljev!

14. 2. 2017
Deli
Mogoče je živeti brez ljubezenskega partnerja, težko pa živimo srečno brez prijateljev! (foto: profimedia)
profimedia

Mogoče je živeti brez ljubezenskega ali zakonskega partnerja, brez svoje primarne družine, toda večina med nami ne more srečno živeti brez prijateljev, pravi Louise. L. Hay v svoji knjigi Pisma Louise.

Prijatelje si izbiramo zavestneje kot karkoli drugega v našem življenju. Lahko so nadomestilo ali podaljšek za ožjo družino. Če vstopimo v prijateljski odnos, ne spoznamo bolje samo drugih, ampak izvemo več tudi o samih sebi, kajti odnosi so naše zrcalo.

Pritegnemo ljudi, ki dopolnjujejo naše življenje

Kar privlačimo, vedno odseva naše lastnosti ali prepričanja, ki jih imamo o odnosih. Stvari, ki jih na svojih prijateljih ne maramo, so odsev tega, kar delamo, ali tega, kar verjamemo.

Ne moremo pritegniti ljudi, če niso takšni, da nekako dopolnjujejo naše življenje. Ko postane vez med nami in prijatelji napeta, lahko sežemo v otroštvo in raziščemo, zakaj je tako. Na primer, če imamo prijatelja, na katerega se težko zanesemo in nas redno pušča na cedilu, se moramo zazreti vase. Videti moramo, kje smo mi nezanesljivi in kje druge puščamo na cedilu. Potem moramo spremeniti sebe. Ena izmed lastnosti, ki definira dobrega prijatelja, je predvsem sposobnost empatije, ni pa odveč, če je prijatelj tudi iskren, ljubezniv, pripravljen prisluhniti, sočuten in razumevajoč.

Ni pomembno ujemanje, ampak odnos do neujemanja

Pravega prijatelja naj se ne bi nikdar bali, da bi nas sodil in kritiziral, čeprav je oseba, ki pozna naše globine. Dobro pa je vedeti, da bo vsaka edinstvena prijateljska zveza prej ali slej naletela na probleme nezdružljivosti. Pomembno pa ni, kako se prijatelji med seboj ujemajo, ampak kakšen imajo odnos do tega, da kdaj tudi niso v vsem združljivi.

Prijateljstvo gradimo takrat, kadar z drugimi delimo dobro in slabo, smo zvesti, iskreni in gradimo vzajemno zaupanje, pomagamo drug drugemu in ne pričakujemo nič v zameno, odprto govorimo o težavah in jih skupaj rešujemo, pokažemo, da nam je pomembno, kako se naši prijatelji in prijateljice počutijo, ne izključujemo nikogar in želimo drug drugemu dobro ter se spodbujamo k boljšemu ravnanju in osebni rasti.

»Prijateljstvo gradimo, kadar z drugimi delimo dobro in slabo«

Nekateri pravijo, da je pravi prijatelj prva oseba, ki jo želimo poklicati, ko izvemo dobro novico. Prijateljstvo je torej nekaj čudovitega, čeprav je vse prej kot lahko. Zahteva naš čas in napor. Zahteva, da drugega postavimo na prvo mesto, sebe pa za njim. Vendar imamo v zameno za to vedno nekoga, ki nas podpira in nam daje svoj čas in energijo. Kot smo že dejali, dobrega prijatelja odlikuje nemalo vrlin, ki pomagajo, da prijateljstvo obstane. Empatija, sposobnost vživljanja je ključna.

Empatičen človek ne misli, da so vsi ljudje takšni kot on

John Powell je zapisal, da se mu včasih zdi, da je največja ovira do empatije trdovratno prepričanje, da so vsi ljudje takšni, kot smo mi. V resnici pa je tako, da postane človek, ko se zave, da drugi ne razmišljajo kot on, da se ne vedejo tako kot on, ne čutijo tako kot on in se v določenih situacijah odzivajo drugače, dovzeten za številne dragocene vpoglede.

Če hočemo postati dober prijatelj, se moramo nenehno spraševati, ali naše vsakdanje pogovore spodbuja želja po tem, da bi nas ljudje razumeli, ali pa se pri vsakem pogovoru trudimo, da bi se vživeli v njihov svet. Koristi so neizmerne, pravi Glenn van Ekeren v knjigi Dvanajst preprostih skrivnosti do sreče, kajti za vsakega človeka, pri katerem se bomo iskreno potrudili, da bi ga razumeli, se bo našel nekdo, ki bo enako storil za nas. Storimo torej vse, kar je v naši moči, da nam bo nekdo danes dejal: »Ko sem s teboj, čutim, da me razumeš.«

Prispevek je povzet po daljšem prispevku Saše Bešter za revijo Jana, foto: profimedia

Novo na Metroplay: Alya o trenutkih, ki so jo izoblikovali, odraščanju in ljubezni do mnogih stvari v življenju