Moč žensk v politiki

In danes?! Podatki kažejo, da s(m)o ženske v primerjavi z moškimi še vedno manj zastopane v politiki in javnem življenju, v evropskem parlamentu, nacionalnih vladah in lokalnih odborih.

Je že čas za več žensk v politiki?

»V politiki dominirajo moški,« smo slišali eno izmed evropskih poslank, Agnieszko Kozłowsko-Rajewicz, na dvodnevnem medijskem seminarju v Evropskem parlamentu v Bruslju. Poljakinja je prepričana, da tudi v politiki obstaja stekleni stolp, ki se ga moramo ženske lotiti. V Evropskem parlamentu si zelo prizadevajo za enakost spolov in enakopravno zastopanost obeh spolov, saj je to del demokracije, a v realnosti ni vedno tako. Govornice na omenjenem seminarju so si bile edine v tem, da ne govorimo o feminizmu, ampak in predvsem o enakosti.

Zakaj bi bile ženske v podrejenem položaju samo zato, ker smo ženske?! Nismo manjšina, ampak sestavljamo polovico populacije. Tudi če ženske so v politiki, zasedajo nižja mesta, višje ko gremo v evropski administraciji, manj žensk je na vodilnih položajih. Če ženske so v politiki, so velikokrat pod nadzorom moških, kot so opisale razmere v Romuniji moje romunske kolegice. Da se bo to spremenilo, potrebujemo kritično maso, da bodo ženske prišle v ospredje.

Leta 1979 so bile prve evropske volitve. Takrat so imele ženske v Evropskem parlamentu 16,6-odstotni delež, danes je žensk več, 36,1 odstotka. Ta številka je večja, kot je svetovno povprečje za nacionalne parlamente (zanimivo je, da je največ žensk v parlamentih Ruande, Kube, Bolivije), in nad evropskim povprečjem za delež žensk v nacionalnih parlamentih, kjer je povprečje 30,2 odstotka. V nekaj primerih se število žensk v evropskem parlamentu zelo razlikuje od tistih v domačih parlamentih. Na Malti je razlika največja – v evropskem parlamentu je polovica žensk, doma pa le peščica.

Le devet od 28 evropskih komisarjev so ženske. Med njimi izstopa Federica Mogherini, ki je visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter podpredsednica Komisije. Med komisarkami imamo Slovenci svojo predstavnico, Violeto Bulc (promet). Druge komisarke pokrivajo še področja: regionalna politika, konkurenca, pravosodje, potrošniki in enakost spolov, notranji trg, industrija, podjetništvo ter mala in srednja podjetja, digitalno gospodarstvo in družba, zaposlovanje, socialne zadeve, strokovna usposobljenost in mobilnost delovne sile in trgovina. V vseh nacionalnih parlamentih članic Evropske unije je več moških kot žensk (v Sloveniji je od 90 poslancev 22 žensk).

Največ žensk sedi v parlamentih v Španiji, na Švedskem in v Franciji. Najmanj pa na Madžarskem in na Malti. Malo žensk je tudi v parlamentih v Italiji, na Cipru in na Poljskem. Imamo le tri predsednice vlade ta hip, in sicer v Nemčiji, Romuniji in Veliki Britaniji, ter štiri predsednice države (Hrvaška, Estonija, Malta in Litva).

Podobno je tudi na nižjih, lokalnih ravneh, povprečje je okrog 30 odstotkov. Na Švedskem je več kot 40 odstotkov žensk, ki so vključene v lokalno politiko, medtem ko je na Hrvaškem teh žensk manj kot 20 odstotkov.

Zakaj so te volitve tako pomembne?

Govornice so omenile, da odločamo o modelu Evrope po brexitu, po Donaldu Trumpu, po Rusiji ...

Z volitvami v Evropski parlament prebivalci vseh držav članic Evropske unije izberemo 705 predstavnikov, ki bodo v naslednjem petletnem mandatu zastopali naše interese v Evropskem parlamentu. Gre za eno najbolj demokratičnih dejanj na svetu, saj je Evropski parlament edina ustanova Evropske unije, v katerega predstavnike volimo Evropejci neposredno. Volitve v Evropski parlament bodo v vseh državah članicah EU med 23. in 26. majem 2019, v Sloveniji bomo volili v nedeljo, 26. maja. Slovenski poslanci v evropskem parlamentu so voljeni neposredno na podlagi splošne in enake volilne pravice.

Volilni sistem je proporcionalen s preferenčnim glasovanjem, kar pomeni, da imamo volivci možnost, da neposredno vplivamo na izbiro osmih kandidatov, kolikor poslancev se voli iz Slovenije. S posamezne strankarske liste so izvoljeni kandidati, ki prejmejo največje število preferenčnih glasov. Nekatere izmed držav EU imajo ženske kvote, med njimi je tudi Slovenija. Pri nas na kandidatni listi noben spol ne sme biti zastopan z manj kot 40 odstotki, vsaka lista pa mora biti sestavljena tako, da je najmanj en kandidat vsakega izmed spolov uvrščen v zgornjo polovico liste. Ženske kvote so nepriljubljen, začasen, a učinkovit sistem. Od devetih držav s kvotami se je delež žensk v parlamentu povečal, le na Hrvaškem ne.

Nov parlament bo uradno prvič zasedal 2. julija.

Kaj pravi statistika?

Zanimivi so rezultati Evropskega inštituta za enakost spolov (EIGE), sedež ima v litovski Vilni, ki meri indeks enakosti med spoloma. Indeks enakosti spolov za leto 2017 je proučeval napredek in izzive pri doseganju enakosti spolov v Evropski uniji od leta 2005 do 2015. Z lestvico od 1 (popolna neenakost) do 100 (popolna enakost) meri razlike med ženskami in moškimi na ključnih področjih okvira politike EU (delo, denar, znanje, čas, moč in zdravje). Indeks enakosti spolov zagotavlja rezultate za vsako področje in podpodročje za Evropsko unijo in njenih 28 držav članic.

Indeks enakosti med spoloma jasno kaže, da čeprav se je v zadnjih desetih letih največ naredilo na podpodročju 'politične' moči, je to tudi področje, kjer ostaja razlika med spoloma največja. Švedska je za zdaj edina država, ki je presegla 90 točk na lestvici politične moči od 100, zahvaljujoč številu ženskih ministric, članic parlamenta in žensk v lokalnih vladah. Slovenija (dvig za 37,2 točke) in Francija (24,7 točke) sta državi, ki sta zelo napredovali, vendar pa so tu tudi države, ki so nazadovale (Hrvaška – 6,6 točke, Madžarska -6,1 točke).

V Sloveniji je največji napredek viden prav na področju moči. Vsi kazalniki na podpodročju politične moči so se občutno izboljšali. Delež ministric se je z 9 odstotkov v letu 2005 povečal na 41 odsottkov v letu 2015. Enakost spolov se je izboljšala tudi v parlamentu, kjer je bila v letu 2015 zastopanost žensk 27-odstotna, leta 2005 pa le 12-odstotna. K temu je treba dodati še delež žensk v upravi centralne banke, enega izmed elementov gospodarske moči. Ocena Slovenije na področju gospodarske moči je druga najvišja v EU-28. V indeksu enakosti spolov za leto 2017 je Slovenija dosegla oceno 68,4 od 100, kar je približno osem točk več od njene ocene za leto 2005.

Ta ocena je za približno dve točki višja od ocene EU-28. Slovenija se v Evropski uniji uvršča na 10. mesto. Nazadovala je za eno mesto. V Sloveniji je ocena enakosti spolov najvišja na področju zdravja: v Evropski uniji se uvršča na 13. mesto, na področju znanja ima Slovenija najnižjo oceno. Čeprav se je podpodročje segregacije nekoliko izboljšalo, še vedno ostaja velik izziv. Slovenija se tu uvršča na 25. mesto v Evropski uniji.

Spremeniti politiko, ne žensk

Ekonomska neodvisnost žensk in udeležba v političnih debatah sta pogoja za udeležbo v politiki, a vendar 45 odstotkov žensk pravi, da se s prijateljicami nikoli ne pogovarjajo o evropskih političnih zadevah (in 35 odstotkov moških), ko se dobijo skupaj (Vir: raziskava Eurobarometer (2018)). Med govornicami je bila tudi Angelika Mlinar, avstrijska evropska poslanka, slovenskega rodu: “Podpiram ženske kvote, ker so nujne. Naš cilj je, da bi ženske dosegle v politiki 50- odstotni delež. Ženske smo pripravljene na boj, ena izmed borb, ki jih še nismo dobile, je prav gotovo sprejetje Istanbulske konvencije, saj jo nekatere države še niso podpisale (med njimi Hrvaška, op. a.).«

Govornice so tudi poudrile, da je zelo pomembno, kdo je na oblasti v posamezni državi, katere stranke vodijo državo. Omenile so Madžarsko, kjer je pod vladavino Viktorja Orbána le 10 odstotkov žensk v evropskem parlamentu. Že omenjena Agnieszka Kozłowska-Rajewicz, poljska poslanka, je povedala, da ženske dvakrat preverijo, ko se te potegujejo za ministrsko delo. Ženske morajo delati več, poleg tega, da ženska doma oddela v poprečju 10 ur več kot moški in te ure seveda niso plačane.

Razlogov, zakaj ni več žensk v politiki, je še več. Politika je težko področje, kjer ženske nimajo 'velikih' vzornic, da bi se lahko zgledovale po njih, ženske se sicer odločajo za politiko, a potrebno bo še nekaj časa, potrpežljivosti, politične volje (beri odločitve) in denarja, da bodo zasedle najpomembnejša mesta v evropski politiki. Iratxe García Pérez, španska evroposlanka, pa je opozorila: »Zdaj je čas, ko moramo ženske v politiki celo braniti tiste pravice, ki so jih izbojevale ženske pred nami, da jih ne bi izgubile!«

Težava so tudi pravice žensk, ki so ogrožene iz generacije v generacijo, predvsem pri starejših ženskah je težava revščina. »Poleg spolnega nadlegovanja, z njim se srečujejo tudi v Evropskem parlamentu, in nasilja nad ženskami, je tu še diskriminacija – manjše plačilo za ženske za enako opravljeno delo.

Kje pa so ženske celo boljše od moških: govornice so pojasnile – kjer je volja do sodelovanja, v mirovnih pogajanjih, dialogih, zbliževanju. Dva tisoč ženskih združenj je v Evropi, ženske so na cesti, protestirajo v Španiji, na Poljskem – v realnem življenju –, zato govornice upajo, da bo šlo čim več žensk konec maja na volitve, da bodo podprle poslanke in poslance, ki podpirajo/se borijo za ženska vprašanja.

Kaj je Istanbulska konvencija

Slovenija jo je ratificirala 5. februarja 2015, konvencija in njen Razlagalni memorandum sta bila sprejeta 7. aprila 2011.

Istanbulska konvencija je prvi in hkrati najobsežnejši mednarodni pravni instrument, ki celovito določa obveznosti pogodbenic za preprečevanje nasilja nad ženskami, vključno z nasiljem v družini.

Osnovni cilj konvencije je ustvariti Evropo brez nasilja nad ženskami in nasilja v družini. Konvencija je tako izhodišče za različne ukrepe, ki nasilje nad ženskami pravno in dejansko umeščajo v širši okvir boja proti diskriminaciji žensk in doseganja enakosti spolov. Države pogodbenice zavezuje k celostnemu pristopu obravnave nasilja nad ženskami in deklicami, vključno z nasiljem v družini, ki vključuje preprečevanje nasilja, zaščito in podporo žrtev, pregon storilcev in celovito ter koordinirano ukrepanje.
Vir: www.mddsz.gov.si

Zanimivo

V Evropi ima 3 % žensk vodilno mesto v podjetjih, 50 % je zdravnic, 20 % je profesoric.

Dve ženski sta do zdaj vodili Evropski parlament, Simone Veil (1979–1982) in Nicole Fontaine (1999–2002).

Ženske še ni bilo na čelu Evropske komisije.

V Evropskem parlamentu je zdaj 200 moških več kot žensk.

30 % žensk je v 28 nacionalnih parlamentih v Evropi, 30,5 % žensk je ministric.

Leta 2014 je na EU volitvah oddalo svoj glas: 45 % moških in 41 % žensk. 20 % žensk si je na dan volitev premislilo in niso šle na EU-volitve.

Besedilo: Lidija Petek Malus // Fotografiji: Shutterstock

Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol