Le pri dveh vrstah na planetu – kitih in ljudeh – se reproduktivna sposobnost samic začne ustavljati že leta pred koncem njihovega življenja.
Vemo, da ženske po menopavzi med 45. in 55. letom preživijo še približno tretjino življenjske dobe, kar na prvi pogled deluje skrajno kontraproduktivno. Namreč – nehati imeti otroke tako zgodaj v življenju, medtem ko naj bi evolucija dajala prednost posameznikom z največ potomci.
To je dejstvo, ki nas ljudi in nekatere vrste kitov dela drugačne. Šimpanzi, na primer, redko živijo dlje po tem, ko njihove reprodukcijske zmožnosti dosežejo točko nič. Tudi če so v ujetništvu, v zadnjem času odkrivajo evolucijski biologi. Kitovke dosežejo menopavzo, še preden doživijo okroglo petdesetico, njihova življenjska doba pa je zavidljivih 90 let.
Hipoteza o "starem starševstvu"
Ni povsem jasno, zakaj je tako. Nekateri raziskovalci menijo, da imamo opraviti z družinsko strukturo. Leta 1960 je bila v zvezi s tem priljubljena tako imenovana "hipoteza o starem starševstvu", ki je starejšim ženskam pripisala odločilno vlogo pri prehranjevanju, vzgajanju in učenju otrok in vnukov – tako zagotavljajo uspeh svoje genetske zapuščine. Raziskavo so opravili pri ljudeh in odkrili, da naj bi ženske, še dolgo živeče po menopavzi, imele več vnukov, njihove hčere pa imele več otrok. In tako je tudi pri mamicah orkah. Trudijo se, da svoje potomce – predvsem samčke – ohranjajo pri življenju.
Besedilo: Neja Drozg // Foto: profimedia
