Menopavza: Petdeseta so lahko zlata leta!

Menopavza: Petdeseta so lahko zlata leta! (foto: Shutterstock) Shutterstock
Vir: Jana
31. 12. 2017

Menopavza je povsem normalen fiziološki proces staranja, ki ga je treba sprejeti in se z njim soočiti.

Menopavza je dogodek, ki nastopi ob zadnji menstrualni krvavitvi. To je tudi obdobje nihanja hormonov, sprememb, ženske pogosto pravijo, da postanejo nepredvidljive.

Sindrom praznega gnezda

Pogosto se sočasno z nastopom menopavze pojavi sindrom praznega gnezda, to je čas, ko otroci zapustijo primarni dom in gredo na svoje. Čas, ko sta zakonca po nekaj desetletjih spet sama v hiši. »Ženske se takrat soočajo z nihanjem hormonov, ki je lahko izjemno težavno.« Je pa lahko obdobje, v katerem preživljate sindrom praznega gnezda, tudi najsrečnejše v življenju oziroma najboljša življenjska sprememba. Zato je prav, da se nanjo pripravite. S partnerjem se pogovorite o svojih strahovih, upih in pričakovanjih. Tudi tistih o menopavzi.

Ženske v menopavzi niso za odpis

»Menopavza pri ženskah v razvitem svetu nastopi pozneje kot pri tistih v nerazvitem. Če velja, da je menopavza dogodek, potem lahko rečemo, da je klimakterij obdobje nekaj let pred menopavzo in po njej.« Za klimakterij so značilne motnje menstrualnega cikla, spremembe v razpoloženju in počutju. Odnos do menopavze v različnih kulturah je različen. »Če bi bile slovenske ženske potomke Majev, bi se še kako veselile menopavze, saj to zanje pomeni trenutek, ko ženske postanejo modre, ko dobijo moč in ceno, ko postanejo spoštovane.« Kako je pri nas? Zadnji klin na lestvi, a le zadnji klin rodnega obdobja, poudarjajo strokovnjaki. Ob tem sicer priznavajo, da ženske po 50. letu starosti danes, ko častimo kult mladosti in lepote, težko najdejo svoj prostor v družbi in postanejo nevidne.

V center življenja postavite sebe

A zato, da ostanejo vidne, lahko marsikaj naredijo tudi same. »Pazijo naj na svoj življenjski slog, gibanje je ključnega pomena. Prav tako naj ne nasedajo nepreverjenim izdelkom, ki obljubljajo večno mladost.« Obrnite se vase, svetuje Vrabičeva, sebe postavite v center življenja. »Če mene vprašate, so 50. leta zlata leta, ki ponujajo priložnost za marsikaj novega, lepega in navdihujočega.«

Sodobno hormonsko zdravljenje

»Vedeti moramo, da menopavza ni bolezen, ampak normalno prehodno obdobje,« pojasnjuje doc. dr. Branka Žegura Andrić, dr. med., iz UKC Maribor. Vendar ni treba, da vse klimakterične težave mirno prenašajo in si otežujejo življenje. Boljše je, da si poiščejo pomoč. »Pri teh težavah je treba nadomestiti poglavitni vzrok težav – upad hormonov, prvenstveno estrogena. Njihovo pomanjkanje lahko že v nekaj letih vodi v težave na področju sečil in spolovil, dolgoročno pa tudi do srčno-žilnih bolezni in osteoporoze.« Hormonskega zdravljenja se ni treba bati, čeprav dolgo ni bilo povsem jasno, ali zares učinkuje in ali je varno. »Ženske so se ustrašile, zdraviti pa so se prenehale prav tiste, ki bi ga najbolj potrebovale.« Hormone ženska zaužije oralno ali pa jih dobi prek kože z obliži, spreji ali depo injekcijami. Idealnega hormonskega zdravila ni, ženska mora za hormonsko terapijo imeti indikacijo. Hormonskega zdravljenja ne dobi torej kar vsaka.

Nevarna propaganda o bioidentičnih hormonih

Veliko škode hormonskemu zdravljenju so povzročili bioidentični hormoni kot naravni in edini pravi. A pozor, Vrabičeva opozarja: »Gre za povsem nepreizkušene pripravke brez ustreznih kontrol, učinkovitosti in varnosti.« Priljubljeni so postali pred leti, ko so jih iz ZDA, kjer veljajo za prehranska dopolnila, prenesli v Evropo. Kmalu za tem so se začele kazati negativne posledice jemanja. Ženskam se je zdelo privlačno, da so bioidentični hormone 'bio', čeprav klasična medicina vedno teži k temu, da so zdravila čim bolj identična hormonu, ki ga telesu primanjkuje. V resnici bioidentični hormoni niso prav nič 'bio', saj gre za hormonska zdravila z neznano sestavo, neznano učinkovitostjo in neznano varnostjo. Ženske jih dobijo prek raznih svetovalcev ali spleta, ki jim obljubljajo dobro počutje, vitalnost in lepo kožo. A ti hormoni imajo stranske učinke, med katerimi je tudi zadebeljena maternična sluznica. S hudimi posledicami jemanja takšnih pripravkov se redno srečujejo tudi na ljubljanski Ginekološki kliniki, pravi njen strokovni direktor prof. dr. Adolf Lukanovič.

Rajši plenice kot zdravljenje

»Hormonska nihanja vplivajo na življenje ženske, na njeno storilnost, partnerski odnos, spolnost. Vse se vrti okoli pomanjkanja hormona estrogena, ki vpliva na strukture medeničnega dna.« Tam se lahko pojavi več težav – težave pri zadrževanju urina in blata, povešenost organov, disfunkcija medeničnega dna je podlaga za uroinfekcije. »Takšno uroinfekcijo se da preprečiti,« opozarja prof. dr. Lukanovič. »Da se jo enostavno zdraviti, brez operativnega posega. A težave medeničnega dna so še vedno tabu. Vsaka četrta spolno aktivna ženska ima pri spolnih odnosih težave z zadrževanjem urina.« Lokalna hormonska terapija preprečuje in zdravi uhajanje urina oziroma urinsko inkontinenco. »A v praksi se soočamo s tem, da premalo žensk jemlje hormonsko terapijo, mi pa potem gasimo požar, namesto da bi težave reševali po lažji poti.« S hormonskim zdravljenjem bi namreč preprečili kar 90 % uroinfektov. »Vendar očitno rajši kupujemo plenice,« zaključuje Lukanovič. 15 milijonov evrov na leto zapravimo zanje, namesto da bi se problema lotili z iskanjem in zdravljenjem vzroka zanj. 

Besedilo: Maja Sodja // Fotografije: Shutterstock, arhiv UKC Ljubljana

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri