Medvrstniško nasilje - od ustrahovanja, telesnega nasilja do virtualnega sramotenja!

Medvrstniško nasilje - od ustrahovanja, telesnega nasilja do virtualnega sramotenja! (foto: profimedia) profimedia
Vir: STA
17. 4. 2017

Različne oblike medvrstniškega nasilja, od ustrahovanja, telesnega nasilja pa do virtualnega sramotenja, so realnost tudi v Sloveniji.

Kot pravi kriminalistka Špela Miklič, je med dekleti bolj pogosto psihično in verbalno nasilje, med fanti pa fizično. Varuhinja Vlasta Nussdorfer opozarja na nujnost takojšnega odziva na take primere.

"Del sodobnega časa" je tudi to, da mladi med seboj z besedami in objavami preko sodobnih medijev obračunavajo med seboj, je v izjavi za STA dejala Mikličeva. Ob tem je opozorila primere iz tujine, ko so mladostniki zaradi t. i. cyber bullinga (spletno nadlegovanje) storili samomor.

Zadržki do prijavljanja medvrstniškega nasilja

Nekateri primeri medvrstniškega nasilja pridejo tako daleč, da jih obravnava tudi policija, pravi. Je pa po njenih besedah prijava medvrstniškega nasilja še vedno tabu tema, celo med različnimi strokovnjaki, kot so šolski delavci in socialni delavci in drugi, ki delajo z mladimi.

"To je problematično, da strokovnjaki razmišljajo in iščejo načine, kako ne sprožiti uradnega postopka," je opozorila.

Ko policija dobi prijavo, tudi sproži preiskavo. Kot pravi Mikličeva, je včasih - kljub vsem napisanim zakonom - vse preveč odvisno od volje posameznika. "Strokovnjaki se bojijo vloge priče. A vendarle je nujno, obvezno in edino v korist otroka, da odrasla oseba nasilje prijavi," je poudarila kriminalistka.

Kot pravi, sicer razume njihov strah in zadržke. "A kdo, če ne strokovnjak, je tisti, ki mora pomagati otroku, ko mu ta zaupa, da je v stiski, žrtev nasilja. Vsak strokovni delavec bi to vlogo moral vzeti kot čast, če lahko namesto otroka priča na sodišču in mu tako prihrani neprijetno izkušnjo," je še dodala.

Kako se šole odzivajo na nasilje

V uradu varuha človekovih pravic srečujejo mnoge različne zgodbe, pravi varuhinja Vlasta Nussdorfer, ki je v preteklosti kot tožilka in predsednica društva Beli obroč veliko delala prav na področju zaščite mladoletnih.

"Včasih dobimo pismo staršev otrok, ki so oškodovanci, v šoli doživljajo nasilje, in nas obveščajo, da šola ne reagira. Lahko je to medijska zgodba, kar sicer vedno obžalujem, saj se mi zdi, da se preveč izpostavlja šolo in otroke, da je to huda stigma. Tudi če za kako zgodbo izvemo iz medijev, jo preverimo," je za STA pojasnila varuhinja.

"Šola v primerih medvrstniškega nasilja mora reagirati! A ne z medijsko predstavo. Seveda, če mediji pridejo in sprašujejo, mora odgovoriti," meni varuhinja. Kot je dejala, je najbolje, če šola zadevo uredi takoj, ko se začne dogajati. "Še bolje pa je, če imajo v šoli močno preventivo, da do takih dogodkov sploh ne pride," je pojasnila Nussdorferjeva.

Varuhinja sicer pravi, da se šole med seboj razlikujejo po odzivnosti na primere medvrstniškega nasilja, več pa je takih, ki se po njeni oceni znajo na take primere pravilno odzvati. "So šole, ki vse naredijo, da se zadeva takoj obravnava. Pri tem veliko vlogo igra odnos ravnatelja in učiteljev do nasilja. Po moji oceni so šole naredile zelo veliko na tem področju," je dejala.

Ob tem pa je opozorila na pomembno težavo: "Starši učiteljem rušijo dostojanstvo, njihovo samozavest. Učitelj se danes staršev boji. Ti v šolo prihajajo tudi z odvetniki. Tudi to se že dogaja. Starš, ki ga prej nikoli ni bilo v šolo, morda je nasilen do otroka, njegov otrok je problematičen, v šolo ne pride razčiščevati, ampak groziti."

Kadar šola ne zmore sama

Kadar šola težav ne zmore rešiti sama, ima na voljo različne oblike podpore, pravijo na ministrstvu za izobraževanje. Lahko se povežejo z območnimi svetovalnimi centri za otroke in mladostnike ter drugimi strokovnimi institucijami, s centri za socialno delo. Ko gre za "kompleksnejšo vzgojno problematiko", pa lahko šola ministrstvo zaprosi tudi za dodelitev spremljevalca, pojasnjujejo na ministrstvu.

Strokovnjaki v območnih svetovalnih centrih za otroke in mladostnike nudijo podporo in pomoč ne le vzgojnim delavcem, ampak tudi staršem pri vzgoji otrok ter pri razreševanju najtežjih vzgojnih vprašanj.

Če "tako narekujejo okoliščine", pa se lahko šola poveže tudi s policijo, ki ukrepa v skladu s svojimi pristojnostmi, pojasnjujejo na ministrstvu. Kot pravijo, ravnatelj ob prijavi policiji informacijo o primeru posreduje tudi centru za socialno delo, ki je po kazenski zakonodaji dolžan sodelovati pri kazenskopravnem obravnavanju povzročitelja nasilja.

Vloga moderne tehnologije

Opozorila Nussdorferjeve in Mikličeve imajo še en skupni imenovalec - moderno tehnologijo, ki mlade nedvomno spreminja.

"Sodobni sociologi že ugotavljajo, da otroci zaradi vpliva moderne tehnologije vedno več zrejo v mobilne telefone in nimajo več osebnega stika, stika na štiri oči s sočlovekom, zaradi česar ne znajo več prepoznavati čustev sogovornika. Ne prepoznajo čustev, ne znajo več pravilno reagirati, telefon je postal sredstvo pobega. Raje tekstajo kot da se pogovarjajo v živo. Telefon jim daje občutek zasebnosti, intimnosti in tudi anonimnosti," je pojasnila Mikličeva.

Varuhinja pa je opozorila, da mladi slišijo verbalne napade odraslih, celo v parlamentu, gledajo nasilje v računalniških igrah in tudi sami postanejo nasilni.

Tjaša Doljak za STA, foto: profimedia

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri