Med 10 najbolj oglaševanimi živili za otroke skoraj polovica sladkarij!

Današnji otroci imajo večjo avtonomijo in moč odločanja v družini kot v prejšnjih generacijah, zato pogosto pomembno vplivajo na nakupne odločitve staršev. Tega pa se zavedajo tudi oglaševalci. Številni oglasi tako neposredno nagovarjajo prav najmlajše z vsebino oglasa ali pa izbiro termina, v katerem se oglas predvaja.

Slovenija se je odločila, da bo na tem področju zaorala ledino s smernicami oglaševanja Ministrstva za zdravje.

Julija 2016 so bile sprejete Prehranske smernice za oblikovanje pravil ravnanja za zaščito otrok pred neprimernimi komercialnimi sporočili, ki so jih pripravili na Ministrstvu za zdravje, na ZPS pa so za Ministrstvo za zdravje izvedli raziskavo, v okviru katere so preverili izpostavljenosti otrok oglasnim sporočilom pred in po uveljavitvi smernic. Skladno z omenjenimi smernicami so bili pozorni na oglase o živilih, ki vsebujejo hranila in snovi (zlasti maščobe, transmaščobne kisline, sol ali natrij in sladkor), katerih prekomerno uživanje ni priporočljivo.

»Z omejitvijo trženja živil za otroke, ki niso koristna za zdravje, torej z zmanjšanjem obsega oglaševanja energijsko bogatih živil, lahki vsi skupaj kot družba prispevamo k sooblikovanju okolja, ki spodbuja zdrave prehranske izbire pri ranljivih skupinah, kot so otroci in mladostniki. To pomeni, da kratkoročno vplivamo na zmanjšanje debelosti in kroničnih nenalezljivih bolezni, in hkrati otrokom in mladostnikom omogočimo dobro osnovo za zdravje v starosti, ter jim omogočimo oblikovanje zdravih prehranjevalnih vzorcev. Ti otroci in mladostniki bodo nekoč starši, učitelji..., bodo v vlogi, ko bodo sami vzor mlajšim generacijam,« so poudarili na ZPS in dodali: »Ključen je komplementaren, celoviti pristop, kjer nosimo prav vsi deležniki pomembno vlogo – proizvajalci, trgovci, pristojna ministrstva, starši, stari starši, mediji in tudi vzorniki otrok in mladostnikov.«

DOBER TEK Slovenija

»Urejanje področja oglaševanja živil otrokom je eno izmed prednostnih področij nacionalnega programa DOBER TEK Slovenija, zdravo uživaj & več gibaj. Ob pripravi smernic na tem področju je pomembno tudi spremljanje njihovih učinkov. Zato smo na Ministrstvu za zdravje tudi naročili raziskavo, ki jo je izvedla Zveza potrošnikov Slovenije. Podatki kažejo, da se je nekoliko zmanjšalo oglaševanje sladkih, slanih in mastnih živil otrokom, vendar ne enako uspešno pri vseh TV hišah. Še vedno so slabše izbire v prehrani otrok pogoste. Zato je v letošnjem letu Ministrstvo za zdravje s stripovsko zgodbo na periodnem sistemu približalo osnovnošolcem sporočilo o tem, kako brati deklaracije in na podlagi informacij izbrati primernejše živilo,« je poudarila dr. Katja Povhe Jemec iz Ministrstva za zdravje in dodala: »Veseli nas dejstvo, da se pomena prehranske sestave živil v povezavi z zdravjem vedno bolj zavedajo tudi proizvajalci in trgovci ter svoje izdelke oziroma ponudbo prilagajajo potrebam sodobnega človeka. Pri tem pa sledijo usmeritvam nacionalnega programa DOBER TEK Slovenija, zdravo uživaj & več gibaj.«

Med 10 najbolj oglaševanimi so predvsem nezdrava živila

Na ZPS so v okviru raziskave analizirali izpostavljenost otrok oglasnim sporočilom tako v času otroških televizijskih programov kot tudi širše (med 6. in 21. uro) pred in po uveljavitvi smernic. Preverili so izpostavljenost otrok oglasnim sporočilom na TV za prehranske izdelke, ki vsebujejo veliko soli, sladkorja in maščobe ter kako uspešno se uresničujejo smernice.

»Oglasna sporočila smo spremljali 14 dni, in sicer na sedmih televizijskih programih: nacionalni TV SLO 1 in TV SLO 2 ter na komercialnih programih Kanal A, POP TV, Planet TV, OTO in Minimax. Številni oglasi za prehranske izdelke so predvajani vsak dan med 6. in 21. uro. Skoraj polovica oglasnega prostora pa je namenjena oglasom za sladkarije (čokolada, piškoti, pecivo, žvečilni gumi ...), sledili so oglasi za mlečne in za žitne izdelke," so poudarili na ZPS in dodali: "Analizirali smo tudi oglase pred, med in po v le t.i. otroškem programu (risanke, animirani filmi...), vendar glede na dejstvo, da je v številnih domovih le en TV sprejemnik, da otroci ne gledajo samo risank in otroških oddaj, smo preverili oglase v 14-dnevnem obdobju tudi med 6. in 21. uro. Raziskave namreč potrjujejo, da so otroci v popoldanskem in večernem obdobju pred televizijskimi ekrani takrat kot starejši družinski člani. Torej so otroci pred televizorji tudi v času, ko so na sporedu družinski filmi, športne in druge oddaje, neredko so pred njimi tudi do 22. ure.« To so opazili tudi na Svetovni zdravstveni organizaciji in nedavno predlagali časovno podaljšanje omejitve oglaševanja med 6. in 22. uro (prej do 21. ure). Sicer pa so otroci tudi v času, ko na televiziji predvajajo otroški program, še vedno izpostavljeni oglasom za živila z manj ugodno prehransko sestavo. Pogosto oglašujejo sladkarije in živila, ki naj bi bila na jedilniku otrok le občasno, še poudarjajo na ZPS.

In kakšen je prehranski profil 10 najpogosteje oglaševanih prehranskih izdelkov po uvedbi smernic?

Pogosta rdeča luč na prehranskem semaforju preglednici ponazarja, da gre večinoma za izdelke, ki naj ne bi bili pogosto na našem jedilniku. Nič bolj obetavna ni slika, ko izdelke pogledamo z vidika Prehranskih smernic za oblikovanje pravil ravnanja za zaščito otrok pred neprimernimi komercialnimi sporočili – med njimi je le en, ki je sprejemljiv tudi s tega vidika.

*Posamezni izdelki so bili v oglasu oglaševani skupaj z drugimi izdelki določenega oglaševalca, izpostavljen je en izdelek iz oglasa.

Korak v pozitivno smer na nacionalni TV

Ob primerjavi analize oglasov pred in po uvedbi smernic so ugotovili, da je frekvenca oglaševanja živil z nezdravim prehranskim profilom na komercialnih televizijah večja kot na javni televiziji. Na TV Slovenija pa so po uvedbi smernic naredili še korak dlje in korenito zmanjšali obseg oglaševanja prehranskih izdelkov (še posebej pred, med in po otroškem programu), medtem ko je to na komercialnih TV programih nismo opazili premika v pozitivno smer.

Čas je za globalne rešitve

Problem prekomerne teže in prehranjenosti otrok je globalni. Države vsaka zase iščejo načine, kako preseči samoomejitvene kodekse in priporočila, ki ne dajejo želenih rezultatov. Prehranske smernice za oblikovanje pravil ravnanja za zaščito otrok pred neprimernimi komercialnimi sporočili, ki ga je pripravilo Ministrstva za zdravje je korak v pravo smer, čeprav je domet te zakonodajne rešitve relativno ozek, ker ne zajema oglaševanja v času športnih, razvedrilnih, družinskih in drugih TV-programov oz. oglaševanja v drugih medijih in na družabnih omrežjih, vendar pa je korak v smer ureditve tega perečega področja. To je postala tudi tema, o kateri ne govori le stroka, ampak tudi starši. Zaradi razsežnosti problematike in dolgoročnih posledic je smiselno razmisliti o zavezujoči zakonodaji na ravni EU, saj oglaševanje ne pozna meja. Ne nazadnje so za glavnino oglasov za živila z nezdravim prehranskim profilom » odgovorne« globalne blagovne znamke.

Več si lahko preberete na www.zps.si.

Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ