Matthew Walker: "Pomanjkanje spanja lahko človeka tudi ubije!"

Uvodni odlomek smo si izposodili iz knjige Zakaj spimo – Moč spanja in sanj.

Eno od najbolj zanimivih dejstev ob izidu te knjige pa je, da jo tudi v 21. stoletju še kako potrebujemo. Ob vsem tehnološkem in družbenem napredku, ki smo mu priča zadnja desetletja, smo namreč še vedno komaj kaj bližje odgovoru na vprašanje: zakaj spimo in za kaj natanko je spanje za nas dobro?

Avtor knjige, ki je pred dnevi v slovenskem prevodu izšla pri Mladinski knjigi, je mednarodno priznani strokovnjak za spanje in vse, kar je z njim povezano. Je znanstvenik, raziskovalec in profesor nevroznanosti in psihologije na kalifornijski univerzi Berkeley, pred tem pa je učiteljeval psihiatrijo na harvardski šoli medicine. Je tudi ustanovitelj in direktor Centra za proučevanje spanja. In če kdo, je prav Matthew Walker tisti, ki mu gre na temo spanja in sanjanja zares pozorno prisluhniti.

V svoji izjemno berljivi, a hkrati osupljivi knjigi bralce kar takoj strezni za izjemen pomen spanja na naše zdravje. Takole pravi: »Redno spanje manj kot šest ali sedem ur na noč poslabša odpornost in več kot podvoji tveganje za raka. Nezadostno spanje je ključni dejavnik življenjskega sloga, ki določa, ali bomo zboleli za Alzheimerjevo bolezen ali ne. Nezadostno spanje – tudi zmerno zmanjšanje za le en teden – tako močno vpliva na raven sladkorja v krvi, da povzroča prediabetes. Premalo spanja poveča verjetnost zamašitve in krhkosti venčnih arterij, kar pelje k boleznim srca in žilja, kapi kongestivnemu srčnemu popuščanju.«

Neverjetno in naravnost srhljivo, ni res?

A to še zdaleč ni vse.

Poleg tega, da premalo spanja poveča koncentracijo hormona, ki vzbuja občutek lakote in zmanjša količino spremljajočega hormona, ki možganom sporoča, da je bilo hrane dovolj, zaradi česar se redijo tako odrasli kot otroci. »Še huje – če bi se odločila za hujšanje, a med njim ne bi dovolj spali, bi bil naš trud zaman, saj bi večino teže izgubili na račun puste telesne mase in ne maščobe.«

Stara ponarodela maksima, ki pravi ’Spal bom, ko bom mrtev’, je po mnenju Walkerja zato precej ponesrečena, še posebno v luči alarmantnih podatkov, ki pravijo, da se je zadnjem stoletju čas spanja najbolj dramatično skrajšal v ZDA, Veliki Britaniji, Japonskem in Južni Koreji, pa tudi v nekaterih zahodnoevropskih državah. Skladno s temi trendi so se prav tam najbolj povečale stopnje že omenjenih telesnih bolezni in duševnih motenj.

Stvari so šle tako daleč, da danes strokovnjaki z Walkerjem na čelu pritiskajo na zdravnike, naj ti pričnejo svojim pacientom ’predpisovati’ spanje.

»Med zdravstvenimi nasveti je prav tega najlažje in najprijetneje upoštevati,« še pravi avtor in dodaja: »Nikar pa ga ne razumite kot navodilo, naj predpisujejo več uspavalnih tablet – prav nasprotno, saj ta zdravila dokazano povzročajo skrb vzbujajoče škodljive zdravstvene posledice.«

Avtor knjige Zakaj spimo gre v svojih svarilih še dlje, ko odgovori na vprašanje ’Ali lahko pomanjkanje spanja človeka tudi neposredno ubije?’ z odločnim in jasnim: DA! Prav to se namreč lahko zgodi v vsaj dveh primerih: »Prvič, obstaja zelo redka genetska motnja, ki se začne z napredujočo nespečnostjo in se pojavi v srednjih letih. Nekaj mesecev po nastopu bolezni bolnik povsem preneha spati. V tej fazi že začne izgubljati številne osnovne možganske in telesne funkcije. Nobena znana zdravila mu ne morejo pomagati zaspati. Po dvanajstih do osemnajstih nespečnih mesecih bolnik umre. Čeprav je ta bolezen izjemno redka, je dokaz, da lahko pomanjkanje spanja človeka ubije. Drugi primer je smrtno nevarna okoliščina, da neprespani sedemo za krmilo motornega vozila. Zaspanost za volanom je vzrok za stotisoče prometnih nesreč in smrtnih žrtev vsako leto.«

Več kot očitno torej je, da je spanje vitalnega pomena za naše zdravje in življenje v obče. Tudi zato se zdi naravnost nepojmljivo, da si znanost vse do nedavnega ni prišla na jasno, zakaj ljudje (in skupaj z nami vsa druga živa bitja, s katerimi si delimo prostor na tem planetu) sploh spimo.

»Vsaka vrsta, ki smo jo do danes proučili, spi. To preprosto dejstvo dokazuje, da se je spanje razvilo hkrati z nastankom življenja na našem planetu ali kmalu potem. Poleg tega ohranitev spanja skozi evolucijo pomeni, da mora obstajati ogromna korist, ki močno odtehta vse očitne nevarnosti in morebitno škodo.«

Nazadnje se je izkazalo, da je bilo vprašanje, zakaj spimo, že v osnovi napačno. Napeljevalo je namreč na misel, da se za skrivnostjo spanja morda skriva ena sam, nam še nepoznan razlog. Izkazalo se je, da razlogov za to, da spimo, neprimerno več ...

»Po dveh desetletjih raziskovalnih prizadevanj in tisočih laboratorijskih študij po vsem svetu smo zdaj dobili številne odgovore. Ta odkritja so me popeljala na čudovita, izjemna in nepričakovana potovanja znotraj in zunaj akademskega sveta – od tega, da sem bil svetovalec za spanje moštev ameriške košarkarske lige NBA, ameriške nogometne lige NFL in britanske prve nogometne lige, animacijskega studia Pixar, vladnih agencij ter znanih tehnoloških in finančnih družb, do sodelovanja pri ustvarjanju več priljubljenih televizijskih oddaj in dokumentarcev. Ta razkritja o spanju bodo skupaj s številnimi podobnimi odkritji mojih kolegov pri raziskavah spanja ponudila vse potrebne dokaze o življenjskem pomenu spanja.«

In medtem, ko se vam bo (skoraj) vse, kar je Matthew Walker v desetletjih raziskovanja spanja in sanjanja spoznal, razkrilo ob branju knjige Zakaj sanjamo, se želimo v nadaljevanju dotakniti še enega izmed mnogih v knjigi razdelanih izpraševanj o spanju in sanjanju.

Našo pozornost je namreč še posebej pritegnilo poglavje o …

Sanjanje kot nočna terapija

Rek, da čas zaceli vse rane, morda prav zares drži, če imamo pri tem v mislih čas, ki je namenjen spanju in sanjanju. O tem je danes več kot prepričan Matthew Walker, ki je razvil in sčasoma potrdil teorijo, da je sanjanje v spanju REM neke vrste nočna terapija.

»Z drugimi besedami: sanjanje v spanju REM odstrani boleče želo iz težavnih, celo travmatičnih epizod, ki smo jih doživeli čez dan, ter ponudi čustveno rešitev, ko se naslednje jutro zbudimo.«

V jedro svoje teorije je postavil osupljive spremembe kemičnega koktajla v možganih, predhodne študije posnetkov MR pa so potrdile, da se s čustvi in spominom povezane strukture v možganih med spanjem REM prav zares ponovno aktivirajo, ko pričnemo sanjati. Svojo teorijo je nato uspel dokazati tudi v praksi, ko se je v Seattlu pridružil medicinski ekipi, ki se je trudila pomagati bolnikom s hromečo posttravmatsko stresno motnjo, pri katerih so se podnevi pogosto pojavljali prebliski mučnih spominov, ponoči pa so jih tlačile more. In prav nočne more so postale njegov osrednji fokus.

»Gre za tako zanesljiv simptom, da je uvrščen tudi na seznam značilnosti, potrebnih za diagnozo teh bolezni. Če možgani v prvi noči po travmatičnem doživljanju ne morejo ločiti čustev od spomina, teorija pravi, da bo drugo noč sledil ponovni poskus očiščenja čustvenega spomina – saj ’čustvena etiketa’, povezana s spominom, ostane premočna. Če postopek tudi v drugo ne uspe, se bo kot pokvarjena plošča ponavljal še v naslednjih nočeh. In prav to se dogaja s ponavljajočimi se nočnimi morami o travmatičnem doživljanju pri bolnikih s PTSM.«

Walkerjeva študija in naključno odkritje ugodnega stranskega učinka nekega zdravila za nižanje krvnega tlaka sta nazadnje botrovali prelomnemu poskusu dr. Raskinda, s katerim je Walker sodeloval, ki je pokazal, kako je bolnikom s PTSM mogoče pomagati pri umirjanju neprijetnih simptomov ponavljajočih se nočnih mor, kar je sčasoma privedlo do novih odkritij na področju terapevtske moči sanjanja.

Priporočamo!

Zakaj spimo – Matthew Walker

Ob vsem družbenem in tehnološkem napredku smo še v 21. stoletju le za spoznanje bliže odgovoru na vprašanje, ki človeka muči že vso zgodovino: čemu spimo in za kaj natanko je spanje dobro?

Nanj razumljivo in poučno odgovarja vodilni svetovni strokovnjak za raziskave spanja dr. Matthew Walker, profesor nevroznanosti in psihologije v Berkeleyju, direktor laboratorija za spanje ter nekdanji profesor psihiatrije na Harvardski univerzi. Ustrezen in dovolj dolg spanec blagodejno vpliva na vse vidike življenja: zdravje in počutje, dober spomin in učenje, ustvarjalnost, dolgoživost, odpornost in moč, imunski sistem, vzdrževanje telesne teže ter prebavo in spolne funkcije. Predvsem pa dokazano zavira ali celo preprečuje najpogostejše tegobe sodobnega časa: srčno-žilna in avtoimunska obolenja, sladkorno bolezen, raka, infarkt in možgansko kap, kronično depresijo, Alzheimerjevo bolezen ter demenco.

Posebej zanimiv je pojav sanj, izmerjen s sodobnimi napravami in razčlenjen z vrhunskimi metodami: zakaj in o čem sanjamo, kaj se ponoči dogaja v našem umu in ali interpretacije slavnih psihoanalitikov, kot je Sigmund Freud, sploh še kaj ustrezno pojasnijo?

Novo na Metroplay: Kako se dobro ločiti? | N1 podkast s Suzano Lovec