Ljudski človek, ki odide med ljudi, tudi ko se pretaka vroča kri.
“Pomembno je, da se z ljudmi znaš pogovarjati,” je prepričan Matjaž Rakovec. Želi biti za zgled. Mladim in starim generacijam. Svetovni popotnik in športni navdušenec ima poleg vsega, kar kliče po adrenalinu, še eno strast. Rad se poglobi v dobre knjige, zlasti kriminalke. Malo v šali, malo zares – pri tem ga spodbuja starejša hči, nekdanja študentka bibliotekarstva: “Založi me s toliko knjigami, da jih ne zmorem vseh prebrati,” pove.
Zaradi intenzivne kampanje bodo zgodbe s platnicami še malenkost počakale, kar velja tudi za predah od mobilnega telefona: “Želim si, da bi nekoč lahko organizirali akcijo za sobote in nedelje brez telefona. Enkrat na mesec. Ugotovili bi, da bi nam to prineslo boljšo kakovost življenja,” o optimističnih ciljih za prihodnost pove obetajoči kandidat.
► Na uho mi je prišlo, da ste med drugim tudi velik gurman.
To pa! V življenju nam na koncu preostane le še to. (smeh) Šalo na stran. S soprogo imava tihi dogovor, da jaz prevzemam organizacijo potovanj, ona pa iskanje dobro ocenjenih restavracij, v katere odideva na pokušnjo. Sicer pa mi je kuhanje v veliko sprostitev. Zanimajo me glavne jedi. Pred kratkim sem si celo omislil poseben žar za meso, se pa med kampanjo toliko dogaja, da kuhanju ne uspe priti na vrsto.
► Po prihodu iz vojske ste se za kratek čas celo posvetili gostinstvu, kajne?
Kot nekdanji vaterpolist v prvi jugoslovanski ligi, nato sodnik in predsednik Vaterpolske zveze Slovenije sem v mladosti veliko časa preživel v bazenu. Ta je bil za 'šminkerje,' mi pa smo ob njem želeli napraviti alternativno sceno. Z znanci smo se dogovorili za velik projekt – lokal, kamor so pozneje zahajali ljudje iz celotne gorenjske regije. Vsi gostinci v Kranju so bili jezni name. Obstaja anekdota, ko sem v Celovcu srečal skupino glasbenikov iz Južne Amerike in so na povabilo prišli igrat za en večer. Gostinstvo je bila lepa zgodba.
► Kot popotovanja po Aziji. Pravite, da ste jo obiskali že 15-krat. Vas Daljni vzhod navdušuje?
Po eni strani so to najvarnejši predeli sveta, po drugi pa … S soprogo sva pred tremi leti odšla v Kostariko. Svetovali so nama, naj v temi ne zapuščava hotela. Ko sva želela na večerjo, so poklicali gostilničarja, od koder so naju prišli iskat z džipom in pištolo ter naju odpeljali v oštarijo. Sicer gre za precej turistično območje, priljubljeno zabaviščno območje za starejše Američane. Življenje vzhodnjakov pa je nekaj posebnega. Za varen začetek vam priporočam obisk Tajske.
Besedilo: Neja Drozg // Fotografiji: Primož Predalič
