Uspešni ljudje: Marissa Mayer, predsednica uprave padlega tehnološkega velikana Yahoo

3. 9. 2016 | Vir: Jana
Deli
Uspešni ljudje: Marissa Mayer, predsednica uprave padlega tehnološkega velikana Yahoo (foto: Profimedia)
Profimedia

Marissa Mayer je v Yahoo prišla, da bi ga vrnila na pota stare slave. Na koncu je najvrednejši del Yahooja ostal 20-odstotni delež v spletni trgovini Alibaba.

V šestem mesecu nosečnosti, tri mesece preden je torej prvič postala mati, je Marissa Mayer, menda čudežno uspešna menedžerka in inženirka, katere sloves je vzniknil in potem samo še rasel v Googlu, postala predsednica uprave Yahooja. Pisalo se je leto 2012 in nekoč najmogočnejše IT-ime Silicijeve doline je bilo že sredi neustavljivega strateškega razkroja. Toda kdo bi si to upal priznati, ko je vendar šlo za podjetje, za katero je nekaj let prej Microsoft ponujal 48 milijard dolarjev, a je soustanovitelj in takrat še sam predsednik uprave Jerry Yang ocenil, da je cena . . . prenizka!

Prinesla je upanje

Yahoojevi uslužbenci so ob prihodu Mayerjeve celo sami izdelali plakate, katerih vsebina je bila iztrgana iz prve predsedniške kampanje Baracka Obame. Na tem plakatu je videti le realno silhueto nove predsednice uprave, ki rahlo sključena odhaja z odra. Kot bi se zavedala kolosalno zahtevne naloge, a tej nalogi bo kos, gotovo, ona je upanje, tako kot je upanje vselej poosebljal Obama, tako so si mislili zaposleni.

Tako so v resnici upali zaposleni. Vedeli so namreč, saj so vse raziskave trga tako kazale, da je Googlov iskalnik po številu iskalcev že zdavnaj prehitel Yahoojevega, da so uporabniki Yahoojevo klepetalnico že zdavnaj zamenjali za Facebookovo, da so pametni telefoni z vsako uro novimi aplikacijami prevzeli prej čarobno moč spleta na računalnikih in da so se zaradi vsega naštetega oglaševalski dolarji v veliki meri preselili ravno na Googlovo in Facebookovo stran. Upali so – in delničarji tudi – da bo Mayerjeva sloves sicer ošabne, a uspešne voditeljice in predvsem razvijalke spletnih produktov, ki jih ljudje želijo uporabljati, prenesla na Yahoojev poslovni model.

Poslovni mesečnik Forbes jo je v portretu predstavil kot 'boginjo tehnoloških čudakov in piflarjev'. To je bil velik kompliment, ki je v sebi skrival tudi izjemno visoka pričakovanja. Vogue jo je predstavil kot zvezdnico med predsedniki uprav najvplivnejših ameriških korporacij. Dejstvo, da je delež žensk na vodilnem mestu podjetij, ki na ameriških borzah kotirajo pod indeksom S&P 500, zgolj malenkost višji od štirih odstotkov, je njeno zvezdniško moč ob imenovanju le še stopnjevalo.

Začetni uspehi, potem realnost

Leta 2005 je tedanji predsednik uprave Yang za računa Yahooja zelo vizionarsko za milijardo dolarjev kupil 40-odstotni delež Alibabe. Bilo je tri leta pred svetovno finančno krizo, kitajsko gospodarstvo je sicer eksponentno raslo, a vendarle, da bi Alibabo primerjali z Amazonon, ne takoj, nekoč? Gotovo ne! Ali pač?

Alibaba je dobrih sedem let pozneje 20-odstotni delež odkupila nazaj za 7,1 milijarde dolarjev. Mayerjeva je imela nenadoma na voljo velikanske količine denarja, s katerimi je krenila v nebrzdan nakupovalni pohod po startupovski sceni Silicijeve doline. Za 1,1 milijarde dolarjev je kupila mikroblogersko socialno omrežje tumblr. In to v obdobju, ko je tumblrju že zmanjkovalo denarja in je torej njena pogajalska moč bila izjemna. Mayerjeva je dobri dve milijardi dolarjev vložila v nakupe več kot petdesetih start-upov in še vsaj nekaj sto milijonov za nakupe programske opreme za pametne telefone ter spletne video portale.

Tik pred prodajo (konec julija 2016) Yahoojevega spletnega premoženja telekomunikacijskemu gigantu Verizonu za 4,83 milijarde dolarjev je kolumnist časnika The New York Times Steven Davidoff zapisal: »Yahoo bo na koncu prodan za manj, kot je Mayerjeva potrošila za nakupe start upov in kdove še česa. Za delničarje bi bilo veliko boljše, če bi takoj po prihodu podjetje pametno likvidirala.«

Izredno delavna ženska

Mayerjevi so po prodaji Yahooja Verizonu očitali marsikaj. Da se je do zaposlenih vedla ošabno, da je redno zamujala na sestanke, da je tolikokrat spremenila strategijo, da so najsposobnejši direktorji začeli odhajati iz podjetja, da je povsem neupravičeno odpravila pravico do dela na domu. A nihče ji ni očital, da je delala premalo in ne dovolj predano.

»Mayerjeva je navajena veliko in trdo delati,« je na primer za poslovni časnik The Wall Street Journal povedal Iain Grant, partner v agenciji Riviera Partners, ki za podjetja išče kadre za najodgovornejša mesta. »Veliko je start upov, ki bi si jo želeli videti na mestu predsednice uprave. Njene izkušnje so za njeno starost izjemne. Poleg tega je kljub trem otrokom pripravljena delati pozno zvečer in zgodaj zjutraj. Gotovo bo kmalu na čelu drugega podjetja.«

Besedilo: Luka Tonelli
Fotografije: Profimedia

Novo na Metroplay: Alya o trenutkih, ki so jo izoblikovali, odraščanju in ljubezni do mnogih stvari v življenju