Marčevska opravila na vrtu: Sejte in sadite

Marčevska opravila na vrtu: Sejte in sadite (foto: Profimedia, Shutterstock) Profimedia, Shutterstock
Vir: Jana
8. 3. 2017

Ko se bliža pomlad in se daljšajo dnevi, je vse več dela tudi na vrtu.

Marca lahko sejete in sadite veliko različne zelenjave. Dela vam zlepa ne bo zmanjkalo.

Kaj sejati

Za preprečitev predčasnega uhajanja v cvet rdečo peso in repo zdaj posejte v rastlinjak. Semena posejte 1 cm globoko v brazde, ki so 20 cm narazen. Sejance pese zredčite na 8, repe pa na 10 cm.

Zeleni brokoli zelo slabo prenese presajanje, zato ga posejte bodisi v pladnje z razdelki ali naravnost na dokončno gredico, kjer morajo biti rastline v vseh smereh po 30 cm narazen. V enakih razmikih pozneje posadite tudi sejance, vzgojene v razdelkih na pladnju.

Marca posejte poletno zelje in cvetačo za poletni in jesenski pridelek. Marca posejani brstični brokoli bo za spravilo zrel pozimi in zgodaj spomladi. Semena posejte v 1 cm globoke brazde na setveni gredi in sejance 5 do 6 tednov pozneje presadite na njihovo dokončno gredico. Mlade rastline prekrijte z mrežo, da bodo varne pred golobi.

Za celoletno neprekinjeno oskrbo z okusnimi solatnimi čebulami posejte semena marca, in to ponavljajte na vsaka 2 do 3 tedne do konca poletja. Pred sejanjem z grede odstranite ves plevel in naredite ozke brazde v razmikih po 10 cm. Semena posejte zelo na redko, tako da bo približno eno seme na vsaka 2 cm – tako vam sejancev pozneje ne bo treba redčiti.

Semena jajčevcev posejte 1 cm globoko in nato približno 5 cm velike sejance prepikirajte vsakega v svoj lonček. Semena potrebujejo za kalitev temperaturo vsaj 20 °C.

V toplejših predelih lahko na prosto mesto posejete: bob, čebulo, por, grah, rukolo, pastinak in špinačo. V zaprtem prostoru lahko posejete: redkvice, zeleno solato, zeleno artičoko, brstični ohrovt in kolerabico.

Poskrbite tudi za vrtnine za pekočo omako. Semena paradižnika, paprike in čilija, ki jih nameravate gojiti v zaprtih prostorih, posejte približno 2 cm globoko v setvene pladnje ali pladnje z razdelki in jih dajte v razmnoževalnik ali na notranjo okensko polico s temperaturo približno 20 °C. Sejance pravočasno prepikirajte, izberite najkrepkejše in vsakega zase presadite v lončke, da bodo imeli dovolj prostora. Za gojenje na prostem posejte semena šele potem, ko minejo spomladanske pozebe.

Korenjeva semena ne kalijo v mrzlih tleh, zato jih je treba zdaj posejati pod zvonove in jih v toplem vremenu odkrivati. Izberite zgodnje sorte. Semena na redko posejte v 1 cm globoke brazde, ki so po 15 cm narazen. Zgodnje sorte so običajno varnejše pred napadi korenjeve muhe.

Kaj saditi

Zgodnja poletna cvetača, ki je bila posejana pozimi in je prezimila pod steklom, je zdaj dovolj velika za utrjevanje in presaditev na stalno gredico. Izberite kakovostna trdna tla z vrednostjo pH 6,5–7,5, ki jeseni niso bila pognojena in kjer že nekaj časa niso rasle zeljevke. Posadite jih v razmikih po 50 cm, ker se bodo razvile v velike rastline. Spodnji del stebla z ovratnikom zaščitite pred kapusovimi muhami, z mrežami pa rastline zaščitite pred golobi.

Špinačo, posejano prejšnji mesec pod steklo, je treba po utrjevanju presaditi na prosto, kjer bo pozno spomladi zrela za uporabo. Rastline lahko zelo zrastejo, zato jih je treba posaditi v razmikih po 15 cm, med vrsticami pa mora biti 30 cm prostora. Ob ohladitvah jih pokrijte z zvonovi. Zanje izberite rodovitna vlažna tla na zelo sončnem mestu, kjer bodo rastline najbolj bujno rasle.

Mlade rastline graha presadite v rodovitna tla na zelo sončnem mestu. Za rastline, posejane v žleb, izkopljite plitev jarek in vanj iz žleba spustite vse rastline hkrati, da se jim ne poškodujejo korenine. V razdelkih na pladnju vzgojene rastline presadite v razmikih po 5–8 cm. V tla potisnite veje za oporo ali trstike z vmes napeto mrežo.

Sejance februarja posajenega boba po kratkem utrjevanju posadite na prosto v rodovitna tla in na zelo sončno mesto, in sicer v razmikih po 15 cm in v vrste, ki so približno 25 cm narazen. Pritlikave sorte so lahko na zavetnih mestih brez opor, za vsak primer pa jim na vsako stran vrstice v tla potisnite palice in med njimi napnite vrvico ali žico. Boba ni priporočljivo sejati na gredice, ki so bile prej zasajene z bobom ali fižolom.

Robidnice uspevajo celo na slabo odcednih tleh in na deloma senčnih mestih. Prenesejo celo pozebe, a jih je vseeno bolje gojiti v boljših razmerah. Rastišče izboljšajte z veliko količino vrtnega komposta, sadike pa posadite 4 m narazen in tako globoko, kot so prej rasle v loncu. Za uravnavanje rasti jim je treba postaviti ogrodje iz kolov in žic.

Če tla niso zamrznjena, posadite prvi zgodnji krompir. Rastline bodo najbolje uspevale na sončnih mestih in v globokih rodovitnih tleh, s koreninami pa bodo lahko zrahljale na novo obdelano prst.

Marca pozebe niso več zelo hude, vendar je treba občutljive rastline v hladnih nočeh vseeno prekriti z zvonovi, vrtnarsko tkanino ali vsaj s časopisnim papirjem. Mlade rastline je priporočljivo zaščititi tudi pred polži in lazarji. 

Besedilo: Jasna Milinković // Fotografije: Profimedia, Shutterstock

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri