Majorka ni le otok divjih zabav

Majorka je največji izmed balearskih otokov na vzhodni obali Španije, ki se je sredi šestdesetih let prikupil nemškim turistom. Ti so vse odtlej kupovali nepremičnine, gradili hotele, lokale in zabavišča za pretežno zabave željne rojake. Tako vas turistični delavci najprej nagovorijo v nemščini in šele pozneje v drugih tujih jezikih. V letoviščih na sedemkilometrski peščeni plaži Playa de Palma naj vas ne presenetijo nemške pivnice, prodajalne bavarskih prest in podobno. Tudi nočna zabava sredi najlepšega otoka v Sredozemlju resnici na ljubo kaj hitro izzveni kot nekakšen balearski Oktoberfest. A če to industrijsko rajanje in pogosto pregloboke poglede v kozarce odmislite, je dolga promenada z drevoredom palm in peščenimi plažami resnično lepa. In dlje se boste odmaknili od Palme, čudovitejši prizori vas bodo pričakali.

Chopinova Valldemossa

Na eno očarljivejših doživetij boste naleteli na zahodu otoka v slikoviti srednjeveški vasici Valldemossa. Pot do tja vas bo vodila mimo neskončnih teras oljčnih nasadov. V vasi ima prav vsaka kamnita hišica vhod, olepšan s cvetjem in keramično podobo zavetnika vasi. Pozdravili vas bodo trgovinice z rokodelskimi izdelki, prijetni lokali ter kartuzija z modrim zvonikom in parkom s sredozemskim rastjem. A šele notranjost samostana razkrije bogato zgodovino, bolečino in ljubezen, ki je vzniknila v samostanski celici številka štiri.

V 19. stoletju sta v njej namreč eno zimo domovala ljubimca, poljski skladatelj Frederic Chopin in napredna francoska pisateljica Amantine Dupin, bolj znana pod moškim psevdonimom George Sand. Pisateljica je bila za katoliško Valldemosso tistega obdobja preveč svobodomiselna – nosila je hlače z visokim pasom, na Majorko je prišla z varuško in dvema majhnima otrokoma, prijateljevala je s skladateljem. Domačini je niso lepo sprejeli, kar je George Sand opisala tudi v svoji knjigi Zima na Majorki. Njuno najeto stanovanje je danes muzej, kjer si lahko ogledate avtentičen pianino Pleyel ter pisma, notne zapise in fotografije ljubimcev.

Majorški Portopiccolo

Iz Valldemosse se po ovinkasti cesti ob vznožju veličastnega hribovja Tramuntana lahko odpravite v vasico Deia, vrezano v hrib, po vzoru katere bi lahko projektirali znan sesljanski Portopiccolo. Kamnite hišice, prijazni domačini, ki vam v svoji garaži mimogrede stisnejo naravni pomarančni sok in družinske gostilnice, kamor pa ne zaidite sredi popoldneva, ko je obvezna španska siesta. Takrat namreč tam ne boste dobili drugega kot pijačo. Toda, ko človek pomisli na kozarec dobrega španskega vina, majorškega je malo in menda ni posebej kakovostno, in razgled s kamnite terase, se mu zazdi, da drugega v življenju skoraj ne potrebuje. A le, dokler v nadaljevanju ne obišče kakšnega kmečkega turizma ...

V osrčje Tramuntane

Ves severozahodni del Majorke objema gorski greben Tramuntana, ki je širok med šest in 12 kilometri. Tramuntana otok varuje pred hladnim celinskim zrakom in mu omogoča prijetno podnebje s povprečno letno temperaturo 17 stopinj Celzija. Ne previsoko skalnato gorovje, najvišji vrh sega do 1.445 metrov nadmorske višine, je odlično raziskovati peš ali s kolesi, poti so dobro označene. Morda se boste želeli povzpeti tudi do ruševin gradu, ki se dviguje dve uri hoda nad mestece Alaro. Z avtom se lahko dobršen del poti povzpnete po ozki poti med terasastimi oljčnimi nasadi, kmečkimi posestvi in zanimivim kraškim svetom, ki je obljuden le s posamičnimi čredami ovac in tu in tam kakšno kozo. Avto boste morali pustiti na parkirišču pred kmečkim turizmom Es Verger, kjer slovijo po najboljši jagnjetini daleč naokoli. V dobre pol ure boste peš dosegli znamenite ruševine gradu še iz mavrskih časov, od koder se razgled razprostira vse do morja.

Klif, da zastane dih

Česar se človek nadeja ob obisku Normandije, na koncu doživi na Majorki – Cap de Formentor. Polotok na najsevernejšem delu otoka s filmskim svetilnikom in še čarobnejšimi razgledi s pečin, ki jih skoraj ni mogoče opisati z besedami. Na dolgi, precej ovinkasti cesti je nekaj obljudenih razglednih točk, na nekaterih so zgradili tudi razgledne ploščadi, a vredno se je zapeljati prav do konca polotoka in si ogledati svetilnik na rtu. Ob vrnitvi se lahko od maja do sredine oktobra osvežite v kristalno čisti vodi na peščeni plaži Fermentor, a za uživanje v tem prestižnem zalivu potrebujete debelo denarnico. Plaža v zalivu je sicer razdeljena na tri cone, a že v cenejši morate za dva ležalnika in senčnik odšteti 30 evrov.

Palma

Na otok boste najbrž prileteli na mednarodno letališče v Palmi, kjer so samo lani prepeljali neverjetnih 26 milijonov potnikov. Središče pisane prestolnice otoka krasijo prijetne ozke uličice in široke promenade, našli boste trgovine skoraj vseh svetovno znanih blagovnih znamk, kavarnice in gostilnice ter kulturne znamenitosti. Palmska katedrala La Seu je obrnjena proti morju in vidna tako rekoč iz vsakega dela Palme. Centralni del te druge največje in najvišje gotske katedrale v Evropi meri v višino kar 44 metrov. Gradnja se je začela v 13. in končala šele ob koncu 16. stoletja. Na njenem zahodnem delu se razprostira mnogo manjša, a nič manj lična kraljeva palača Almudaina iz 13. stoletja, katere dvorišče krasijo, kakopak, palme.

Besedilo: Slavka Brajović
Fotografije: Shuterstock

Novo na Metroplay: Kako se dobro ločiti? | N1 podkast s Suzano Lovec