Daleč od doma, med ljudmi, s katerimi se redno srečuješ na cesti, je tako lahko ustvariti prijetno, naklonjeno vez. Tako, ki ti polepša dan, kadarkoli se zgodi lep stik med ljudmi. Sploh tu v Indiji, kjer sem, imajo ljudje navado, da si ob pozdravu položijo roko na srce in z iskrenim nasmehom in pogledom v oči zaželijo dober dan.
Sem na delovnih počitnicah, a imam čas tudi za sanjarjenje, in danes si prav v živo predstavljam, kako bi bilo, če bi to prelepo navado gojili vsi. Tudi doma, kjer je to menda najtežje. S tistimi, ki so nam najbližje in s katerimi delimo največ svojega časa. Ki jih imamo najraje. Njihovo počutje namreč krepko vpliva na naše, zato ni slabo, če se odločimo, kaj bomo prispevali v skupnost in kako. Morda se bomo celo odločili, da verjamemo, da se da drugače.
Biti dobrodošel samo zato, ker si, in toplina sočloveka – to je namreč vsem všeč. Poleg tega je tak odnos nalezljiv in pogosto je dovolj, da samo en človek vztraja pri srčnosti, pa vpliva na vse, ki jih sreča. Doma in na ulici.
Poleg drobnih pozornosti in spominkov iz Indije bom domov odnesla še neprecenljiv zaklad novih navad in novih pogledov na življenje. Novih izkušenj, ki pravijo, da je življenje zelo dragoceno in ni vseeno, kako ga preživimo in s kom. A dobro je vedeti, da ga najprej sami s sabo. In vsak drobec, ki si ga podarimo, kakor bi ga želeli prejeti sami, se ne ustavi pri nas, ampak potuje daleč v svet. Razen nekaj našega časa in energije nas srčnost ne stane čisto nič, njena vrednost pa se množi vsakič, ko se dotakne drugega človeka.
Bodite lepo in lepi s sabo in z drugimi. Splača se.
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord
