V Londonu so čudoviti parki, vrveči trgi, znamenita gledališča in svetovno pomembni muzeji. Če bi se radi posvetili kulturi, ne morete najti boljšega kraja. V nekaterih delih je tudi revno, zaostalo mesto. Prav zaradi pestrosti je prestolnica Velike Britanije tako očarljiva.

V glavnem mestu Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske živi več kot sedem milijonov prebivalcev. Leži ob reki Temzi in je po večini meril največje mesto v Evropi. Vsako pozno jesen ukaže kraljica Elizabeta II. napreči irsko državno kočijo. Odeto v polni ornat, opremljeno s krono in vsemi drugimi insignijami nekdanjega svetovnega imperija, jo pospremi eden od njenih gardnih konjeniških polkov od Buckinghamske palače čez Mall v Westminster, kjer v parlamentu slovesno odpre politično leto. Ljudstvo sme pozdravljati kraljico ob vsej poti, v Westminstrsko palačo pa ta dan vstopajo le izbranci.

Zgodovina

Mesto so ustanovili Rimljani leta 50 pr. n. št. pod imenom Londinium na severni brežini Temze. Verjetno je v 2. stoletju n. št. postal prestolnica rimske province Britanije. Po padcu rimskega cesarstva je mesto propadlo. V 7. stoletju so Sasi na tem območju ustanovili mesto Lundenwic, ki je postalo njihovo središče. V 9. stoletju so ga zavzeli Danci, ki so ga po porazu prepustili Alfredu. V 10. stoletju so ga napadli Normani, proti katerim si je London zagotovil mir s plačilom. Postopoma se je začel razvijati v prvo mesto Anglije. Leta 1066 je prišel pod oblast Viljema Osvajalca, ki je v njem zgradil trdnjavo Tower.

Demokracija

Zastopniki britanske demokracije imajo rezidenco v kraljevski palači: lordi zgornjega doma in člani spodnjega doma delujejo v Westminstrski palači. Čeprav sta se obe središči združili že pred 300 leti, je ta dvojnost od nekdaj usmerjala britansko zgodovino. Iz nenehnega spopadanja plemstva in trgovstva s kraljem zaradi denarja in politične oblasti se je polagoma porajala britanska demokracija. Njeni prvi nastavki segajo do Magne Charte iz leta 1215, toda nekoliko bolj izoblikovana in učinkovita je šele od leta 1834, ko je pogorela stara Westminstrska palača. Nova stavba je pravljični grad z Viktorijinim stolpom in Big Benom.

London –   blišč in slava

Moda in šara

Pred davnimi časi je bila v Kensingtonu kramarska prodajalna. Imenovala se je Harrods Store in prinašala je ravno toliko, da so jo lastniki ob koncu 19. stoletja nekoliko razširili. Harrods je še zmeraj pojem velike izbire, visoke kakovosti in primernih cen. Če vas zanimajo nepregledna raznovrstnost blaga iz virov nekdanjega kolonialnega imperija, moda, sijaj, umetnost, starine in vse nenavadno, boste v Londonu našli lovišča brez primere. Začenjajo se na Oxford Streetu, od koder se lahko podate na Regent Street, ki povezuje trga Piccadilly Circus in Oxford Circus. Manj trajno blago prodajajo v Covent Gardnu.

Muzeji in gledališča

Slava svetovne prestolnice umetnosti in kulture pripada Londonu. Britanski gledališki svet o sebi trdi, da je šaljiv in fotogeničen, malo teatraličen in ne zelo intelektualen, zato pa zlahka razumljiv, demokratičen in nadvse razveseljiv. Shakespearove drame o nekdanjih kraljih lahko najbolje občudujete v betonski palači The Barbican. Muzikale lahko obiščete v West Endu in Sohu. Nedaleč od prvotnega prostora so za veliko denarja znova postavili srednjeveški Globe Theatre. Vredni ogleda so Britanski muzej, Narodna galerija, Tatova galerija, Viktorijin in Albertov muzej, Londonski muzej in Muzej gibljivih slik.

London –   blišč in slava

Pesniki in pisatelji

Blišč in beda Londona ter njegovo vrveče življenje so vselej vznemirjali pesnike in pisatelje. Londonsko stisko in muke je najbolj stvarno in prepričljivo prikazal Charles Dickens. Lahko si ogledate mali muzej v hiši, v kateri je pisatelj preživel svoja najplodovitejša ustvarjalna leta 1837–1839. Na Baker Streetu stoji stavba s slovitim naslovom Baker Street 221 B. To je izmišljeno prizorišče neutrudne dejavnosti Sherlocka Holmesa. Če zelo spoštujete pesnike in pisatelje, stopite v Kot poetov v Westminstrski opatiji. Najpopolnejša zbirka srhljivosti in čudaštev iz londonske zgodovine je v Muzeju Madame Tussaud.

Besedilo: Jasna Milinković // Fotografije: shutterstock

05. januar 2018 Zanimivosti foto: Shutterstock
Jana

Brali ste prispevek, ki je povzet po članku iz revije

Jana

Naročite se na revijo Jana:

04 511 64 44 izpolnite spletno naročilnico

Ne spreglejte, revija je lahko tudi lepo darilo.
Podarite naročnino svojim najbližjim.


Story

Polletna naročnina (13 izvodov)

Cena s popustom: 26,00 €

REDNA CENA: 32,50 €

NAROČITE ZDAJ

Playboy

Letna naročnina (6 izvodov)

Cena s popustom: 26,96 €

REDNA CENA: 35,94 €

NAROČITE ZDAJ

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri