Ljudje iz ranljivih skupin se v Šalovcih dobro počutijo

14. 7. 2019 | Vir: STA
Deli
Ljudje iz ranljivih skupin se v Šalovcih dobro počutijo (foto: Društvo za promocijo in zaščito prekmurskih dobrot)
Društvo za promocijo in zaščito prekmurskih dobrot

Ekosocialna kmetija Korenika v Šalovcih je že po nekaj letih delovanja postala širše prepoznavna in jo strokovna javnost priznava kot primer dobre prakse s področja socialnega podjetništva. Je namreč del ekološko-socialnega projekta, v katerega vključujejo in zaposlujejo ljudi iz ranljivih družbenih skupin.

"Gre za ljudi, ki so izgubili zdravje in svoje mesto med ljudmi ter so na Koreniki ponovno našli svojo dušo in svoj smisel," je pojasnila Tatjana Škrilec, predstavnica Društva za promocijo in zaščito prekmurskih dobrot, ki je nosilec projekta Lokalni okusi in doživetja - Diši po Prekmurju. Projekt sofinancirata tudi država in Evropski sklad za regionalni razvoj.

Kmetija se nahaja v osrčju Krajinskega parka Goričko ter zaposluje invalide in osebe iz drugih ranljivih družbenih skupin ter zaščitnega zaposlovanja. Njihovo poslanstvo je po besedah Škrilčeve negovati dostojanstvo, spoštovanje in samospoštovanje med zaposlenimi, kot tudi do drugih ljudi.

Na Koreniki, ki je pred verjetnim propadom rešila in združila tri stare kmetije, se ukvarjajo z ekološko pridelavo in predelavo zelenjave, zelišč, sadja in žitaric ter z ekološkim turizmom. Krepijo zavest o zdravi, ekološko uravnoteženi pridelavi in predelavi hrane ter o pomenu telesnega in duševnega zdravja ljudi.

Po besedah Škrilčeve je obisk kmetije svojevrstno doživetje starih časov. Na domačiji Rotceni stoji obnovljena sto let stara hiša, zgrajena v času Avstro-Ogrske. Hiša je kulturni spomenik, o njem pa ve veliko povedati še živeči potomec. Na travnatih in gozdnih površinah je urejen živalski park, kjer imajo prostor tudi avtohtone pasme živali kot so cikasto govedo, krškopoljski prašič in kranjska čebela.

Na južnem delu se razprostira velik zeliščni vrt, ki mu pravijo srce Korenike, na njem pa igrala, primerna za gibalne aktivnosti starejših generacij ter za spodbudo domišljije pri igri mladih. Pol ure hoje po gozdni poti je oddaljeno Hodoško jezero, v katerem živijo vidre in bobri, v sosednjih Križevcih pa se nahaja vidrin center Aqua Lutra, kjer je vidra predmet raziskovanj in ohranitvenih prizadevanj.

"Bober je tu že izumrl, pa se je zaradi prizadevanj za izboljšanje habitatov in prepustnosti migracijskih koridorjev ponovno vrnil v te kraje," je povedala vodja projekta in dodala, da na položnih pobočjih kmetije rastejo žitarice, zelišča in zelenjava, na gričih pa sadovnjaki, ki jih obdelujejo njihovi zaposleni in jih predelajo v sušene izdelke, tinkture, mazila, sirupe in druge kakovostne izdelke z ekološkimi certifikati. 

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord