Danes se s povečanjem količine aplikacij na spletu, kjer se lahko družimo z ljudmi z vsega sveta, pojavlja tudi čedalje več goljufij. V zadnjem času je vse več ljubezenskih zgodb – tujec, ki prosi za pomoč, da pride v Slovenijo, k tebi, svoji ljubezni. In potem ni ne njega ne denarja.
V času, ko nam življenjske okoliščine ne ponujajo več varnosti – čedalje več ljudi živi v revščini, službo danes imaš, jutri ne, ločitve so vse bolj pogoste, razpadi zvez pa zelo hitri –, se ljudje zatekamo k različnim možnostim, da bi zadovoljili svojo potrebo po varnosti. Predvsem ljubezen je tista, ki nam meša štrene. Ob slikah ameriških romantičnih komedij čakamo princa na belem konju, ki je bil na Zemljo poslan le za nas. Hkrati pa so se z vzponom interneta pojavile takšne in drugačne aplikacije, ki omogočajo stike z ljudmi na drugih straneh sveta.
Prijatelj na Facebooku
Prijaviš se na Facebook in zagledaš, da te je nekdo dodal za prijatelja. Začne se pogovarjati s teboj. Šarmanten je, prijazen, pozoren. »Zakaj bi dvomila? Mogoče je končno čas za mojo pravljico,« si rečeš. Zaljubiš se. Si v sedmih nebesih. Prosi te za nekaj malega denarja, da pride iz nesrečne situacije, v kateri je. »Seveda ti ga bom vrnil,« piše. Ker želiš, da bi tvoja ljubezenska zgodba trajala, to narediš. In nenadoma ni ne njega ne denarja.
»Na nas se v zadnjem času obrača vse več uporabnic, ki so na spletu spoznale šarmantnega tujca. Zgodbe so si zelo podobne; zdravnik v Siriji, marinec na delovni misiji v Iraku, delavec na naftni ploščadi ... vsi z zlomljenim srcem. Merijo na osamljene ženske, tipično v zrelih letih. Po mesecih grajenja fiktivnega odnosa jih prepričajo, da jim začnejo pošiljati denar: za zdravila, nov potni list, pobeg iz ujetništva, obisk v Slovenijo ... Uporabnice, ki so se obrnile na nas, so bile oškodovane za vsaj nekaj tisoč evrov, nekatere za več kot 100 tisoč evrov,« pravijo na nacionalnem centru za omrežne incidente SI-CERT.
Na prevare nasedajo uporabniki vseh profilov
Številne ženske so zato vzele posojilo, prodale premoženje in se na splošno močno oškodovale. Začetek te zgodbe zares spominja na ameriško romantično komedijo, zato je spoznanje, da srečnega konca ne bo, še bolj hudo in padec na realna tla krut. Na SI-CERT pravijo, da so ženske zelo razočarane, včasih celo trpi psihično zdravje, ko končno dojamejo, da so bile žrtev goljufov. Pravijo, da so bile kot v transu in da se sploh ne poznajo. Še več, ko se spominjajo za nazaj, se pogosto spomnijo, da je v zgodbi veliko svarilnih znamenj, ki so jih takrat spregledale. Med žrtvami niso zgolj take z že ugotovljenimi psihičnimi motnjami/boleznimi, temveč tudi uspešne poslovne ženske, ki jim nikakor ni jasno, kako so lahko nasedle.
»Ker so ti kriminalci odlični manipulatorji, se pogosto zgodi, da jih znova potegnejo v krog izkoriščanja in zavajanja. Velikokrat se zdi, da na podobne prevare nasedajo samo popolni računalniški analfabeti, naivneži in neizobraženi. A naše izkušnje (obravnavamo več kot tisoč spletnih goljufij na leto) kažejo, da ni tako: nasedajo uporabniki vseh profilov in goljufi so mojstri manipulacije, ki svoje goljufije izvedejo izjemno prefinjeno,« pravijo na SI-CERT.
Dragana: »V zadnjem času sem rešila svojo mami.«
To je zgodba Dragane: »Moja mami je 65-letna upokojenka, ki je bila vedno zagovornica napredka in moderne tehnologije. Zato sva jo z bratom seznanila z različnimi aplikacijami: Facebook, Viber, Skype in podobno, predvsem da lahko ohranimo redne stike, hkrati pa tudi zato, da se mami lažje poveže s prijatelji, ki jih ni videla od otroštva. Moja napaka je bila, da ji nisem takoj povedala o slabih straneh interneta. Oči me je enkrat poklical, ves besen, ker je ugotovil, da se mami dopisuje z nekim moškim. Pretiraval je, češ da bo zdaj odšla, da se bosta ločila. Nisem mogla verjeti, saj je moja mami oseba, ki najraje preživi čas doma in jo je še do trgovine težko spraviti. Ker sem bila jaz ta, ki je mami pomagala ustvariti njen profil na Facebooku, sem poznala geslo in sem šla pogledat, kaj se dogaja.
Ugotovila sem, da je res. Mami je za prijatelja dodala nekega postavnega Američana svojih let, ki se je predstavil kot poslovnež, ki veliko potuje, vdovec, ki ima krasnega devetletnega sina .... Ker sem po poklicu prevajalka, sem takoj ugotovila, da je njegovo pisanje tipičen Googlov prevod, ker je vse skupaj zvenelo več kot polomljeno.
Trdil je, da je zelo osamljen, da si želi nekoga za pogovor. Bil je zelo prepričljiv, nenehno je delil komplimente, čeprav je bila moja mami še naprej zadržana ter zgolj prijazna. Ni ga zanimalo, ali je poročena, ali ima družino (čeprav je verjetno videl naše slike), in je na njena vprašanja večinoma odgovarjal zelo splošno. Omenjal je, da zaradi narave svojega dela (multinacionalka) trenutno živi nekje v Ukrajini ter da bo kmalu obiskal jugovzhodno Evropo. Zanimalo ga je tudi, ali mami dela oziroma je upokojena.
Ko sem malo raziskovala po Facebooku, sem takoj ugotovila, da ima tri profile, na vsakem je bil on z otrokom in na vsakem je imel drugačen seznam 'prijateljev'. Pisala sem mu in mu povedala, da mami ni sama in da ima krasno družino ter seveda krasnega moža. Mami je bila šokirana, le gledala me je, ko sem ji vse razložila, in mi je rekla: "Pa saj je bil tako prijazen." Od tega je že leto dni, ta človek se ni nikoli več oglasil, čeprav ima še vedno profil na Facebooku. Mami in oči sta potem potrebovala nekaj časa, da sta spet uredila odnos, ker nobeden od njiju ni razumel, da je bila vse skupaj ena velika prevara.
Mene osebno je najbolj zmotilo to, da je popoln tujec dobil dostop do družinskih fotografij, ki sem jih delila z mami prek Facebooka. Na vso srečo smo pravočasno ugotovili, kaj se dogaja, preden je začel prositi za denar in podobne reči. Zato je zelo pomembno, da pazimo, kaj počnemo na spletu, starejšim pa še posebej razložimo, kaj se vse lahko zgodi.«
Varni na internetu
Največkrat so sicer ženske oškodovane za nekaj tisoč evrov, najvišje prijavljeno oškodovanje je bilo 120 tisoč evrov, pri čemer je na goljufijo nasedla uspešna poslovna ženska. Najvišje prijavljeno oškodovanje letos pa znaša 100 tisoč evrov. Ni težava zgolj v denarju, hudo je tudi, ko iz romantičnih sanjarij padeš na realna tla in se začnejo pojavljati psihične motnje.
SI-CERT je tako pripravil program Varni na internetu, v njegovem okviru slovenske uporabnike že pet let obveščajo o spletnih goljufijah in nevarnostih, ki prežijo nanje ob uporabi spleta. Letos so posneli nekaj zanimivih filmčkov, v katerih sodelujejo mladi in ki pokažejo, kako nevaren je lahko splet.
»Ni preproste rešitve.«
»Kar se preprečevanja tovrstnega kriminala tiče, ni preproste rešitve. Kazenski pregon je pogojen z uspešnostjo sodelovanja organov več držav in tu se hitro zatakne. Govorimo namreč o državah v razvoju s slabo izvajano zakonodajo, kjer so zaslužki iz spletnega kriminala dobršen del prihodkov,« pojasnjujejo na SI-CERT.
Edina možnost je ozaveščanje državljanov, pri čemer je trenutno SI-CERT kadrovsko močno podhranjen. »Ob naraščajočih splet- nih incidentih (v zadnjih osmih letih se je njihovo število povečalo za devetkrat) za njihovo razreševanje skrbijo samo tri osebe, ki na leto razrešijo več kot dva tisoč primerov,« pojasnjujejo. Težava nastane tudi zato, ker ni kadra, ki bi skrbel za strokovno duhovno obravnavo, ki jo žrtve potrebujejo, zato jih navadno napotijo k psihoterapevtu ali psihiatru. Na SI-CERT nimajo podatkov, da bi obstajale kakšne terapevtske skupine, ki bi pomagale v takih primerih in dodajajo: »V bližnji prihodnosti lahko pričakujemo nadaljnjo rast spletnega kriminala in področje kibervarnosti bo nujno treba okrepiti. Za to pa je potreben posluh odločevalcev v državi.«
Besedilo: Petra Znoj // Fotografije: Shutterstock
Novo na Metroplay: Tomi Meglič o globoki ustvarjalnosti, otroštvu in očetovstvu
